Najbrž je težko stopiti iz začaranega kroga, vendar skušajte razmisliti, čemu z gnojenjem povzročati preveliko bujnost in preveč poganjkov, če jih ni možno na trsu primerno razporediti tako, da se listi ne zasenčujejo. Ker je skupni pridelek organske snovi na enem trsu predvsem odvisen od velikosti neposredno osvetljene listne površine, več lesa zato pomeni pridelati manj grozdja in slabše kakovosti, pa še les slabše dozori.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Najbrž najbrž členek
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
stopiti stopiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
iz iz predlog; rodilnik
začaranega začaran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
kroga krog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
vendar vendar priredni veznik
skušajte skušati glavni glagol; nedovršni, velelnik, 2. oseba, množina
razmisliti razmisliti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
čemu kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, dajalnik
z z predlog; orodnik
gnojenjem gnojenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
povzročati povzročati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
preveliko prevelik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
bujnost bujnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
preveč preveč splošni prislov; nedoločena stopnja
poganjkov poganjek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
če če podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
možno možno splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; mestnik
trsu trs samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
primerno primerno splošni prislov; nedoločena stopnja
razporediti razporediti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
listi list samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ne ne členek
zasenčujejo zasenčevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Ker ker podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
skupni skupen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
pridelek pridelek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
organske organski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
snovi snov samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
na na predlog; mestnik
enem en zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, mestnik
trsu trs samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
predvsem predvsem členek
odvisen odvisen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
od od predlog; rodilnik
velikosti velikost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
neposredno neposredno splošni prislov; nedoločena stopnja
osvetljene osvetljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
listne listen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
površine površina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
več več členek
lesa les samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zato zato priredni veznik
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
pridelati pridelati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
manj manj splošni prislov; primernik
grozdja grozdje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
slabše slabo splošni prislov; primernik
kakovosti kakovost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
pa pa priredni veznik
še še členek
les les samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
slabše slabo splošni prislov; primernik
dozori dozoreti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 1998
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Kmečki glas
avtor: neznani novinar