Način razporejanja denarja je vsako leto predmet dolgotrajnih usklajevanj in iskanja primernih kriterijev, je povedal Korošec, pri tem pa poskušajo zagotoviti enakomerno možnost zdravljenja v bolnišnicah vsem prebivalcem. Drugi kriterij zahteva, da bolnišnice za opravljeno delo prejmejo čimbolj izenačeno plačilo. Prav ti kriteriji pa očitno niso dorečeni in tako direktorji regijskih bolnišnic menijo, da KC za zdravljenje dobi več kot druge bolnišnice. Skupno za 78 odstotkov več. Od tega je potrebno odšteti sredstva, ki jih KC prejme za terciarno, torej zahtevnejše zdravljenje. Takrat je njihov znesek od povprečja splošnih bolnišnic še vedno višji za 24 odstotkov, je povedal Korošec. KC po njihovi oceni torej porabi za zdravljenje bolnika na sekundarni ravni več denarja kot druge bolnišnice, zato za razpoložljiv denar zdravi relativno manj bolnikov. Direktorji regijskih bolnišnic, na tiskovni konferenci sta včeraj sodelovala še direktor jeseniške bolnišnice Janez Remškar ter direktor šempetrske splošne bolnišnice Darko Žiberna, zato menijo, da bi KC lahko zdravil več bolnikov, če bi delal po enakih cenah, kot jih imajo regijske bolnišnice. Prav tako odbor bolnišnic moti način obračunavanja sredstev. Osnova za odmerjanje sredstev so namreč zavarovanci, in ne prebivalci regije. To Ljubljani prinese šest odstotkov več, saj je tukaj zaposlenih in zavarovanih več ljudi, kot jih dejansko živi tam. Doslej je za dodelitev denarja veljala metodologija bolniško oskrbnih dni, po novi pa naj bi prešli na plačevanje po primeru. Ta prehod naj bi izvedli na podlagi ležalnih dob v posameznih bolnišnicah, kar pa po mnenju direktorjev slovenskih bolnišnic spet ne bo ustrezno merilo, ker niso standardizirane.