Tam nekje okoli enajstega leta je očetu iz predala sunil polaroidni fotoaparat in fotografiral svojo petletno sestrico Carlo. Ugotovil je, da je razlika med njegovimi in modeli na fotografijah v revijah predvsem v tem, da so obrazi v revijah naličeni. Pobrskal je za mamino šminko in se lotil Carlinega obraza. »To je to,« ga je zadelo spoznanje in od takrat je vedel, kaj bo počel v življenju. Ličil bo obraze. V mestni knjižnici je poiskal in prebral vso skromno zalogo knjig o tej temi, nekaj več teorije je našel še v revijah in prospektih po drogerijah. Če ni šlo drugače, je - čeprav je vedel, da to ni prav - kakšno revijo ali ličilo tudi ukradel, samo da je lahko počel to, kar ga je veselilo. Postal je zasvojen z umetnostjo spreminjanja obrazov.