Helena ali Lenčka, kakor jo vsi kličejo, se je rodila marca 1935. Oče je bil čevljar, mama gospodinja. Imela je še dva brata in enega polbrata, vsi so bili starejši od nje. Čeprav je bila »ta mala«, je morala biti najbolj pridna. Že kot otroku se ji je zdelo krivično, da mora dekle vedno ubogati in biti poslušna in pridna, fantje pa so bili veliko bolj razposajeni. Spominja se svoje utopične zamisli, ko si je nekako pri petih letih želela, da bi, ko bo odrasla, zdravniška veda tako napredovala, da nikomur ne bi bilo treba umreti. Šestletna je šla v šolo, z učenjem ni imela nikakršnih težav, žal pa je bilo to med okupacijo, tako je pouk potekal v nemščini.