(nadaljevanje) da ste izpostavili in spremljali kazalnike Evropske unije o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja in napotili, da gremo to gledati v podatke, ki to anketo spremljajo. Jaz sem šla te podatke pogledati in sem se soočila z neko težavo. Če so kazalniki o zaposlenosti žensk in moških, relativno ažurirani, se pravi, da jih imamo že za leto 2008, je pa tole vprašanje o usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja mogoče opreti na podatke iz leta 2006. To so pa stari podatki. Ne vem, ali je mogoče v letu 2009 govoriti o enakih izkušnjah, kot so bile to izkušnje v tistem času. Tam sem z velikim veseljem ugotovila, da tisto, kar bi kdo v stereotipnih predstavah pripisal ženskam se pokaže po anketi, da za obroke in za osebno nego moški porabijo več časa kot ženske, mimogrede. Je pa res pričakovano, da je mogoče ugotoviti, da za plačano delo in študij ženske porabijo tri četrtine časa moških, zaokrožujem, ne govorim natančno. Zato se mi je tu seveda postavilo vprašanje, ali so v ta vzorec oseb med 20 in 74 letom bile zajete samo osebe, ki so vključene v študij in delo? To je sedaj zame pa za sklepanje o nekaterih kazalnikih bistvenega pomena, kar imate potem kategorijo zaposleni, imate kategorijo stari med 20 in 74 let, kjer so lahko zaposleni, nezaposleni, študirajoči in vsi, in potem zaposleni posebej. Bom povedala zakaj se mi zdi to zame informacija, ki bi jo želela imeti. Zato, ker tu najdem podatek, da za neplačano delo, se pravi za gospodinjsko delo, porabijo ženske skoraj 5 ur, moški pa dve uri 40. Če grem pa gledati sedaj podatek koliko časa za neplačano gospodinjsko delo porabijo zaposlene ženske je pa ta podatek katastrofalen 4 ure 24, se pravi samo za pol ure manj kot kategorija vseh. Kar pomeni, da so zaposlene ženske tako zelo obremenjene z gospodinjskim delom, da pravzaprav ni bistvene razlike, lahko mi rečete, da pol ure je pa le veliko, ampak da ni bistvene razlike in da je mogoče iz tega sklepati o nezadovoljstvu na delovnem mestu, o občutku preobremenjenosti, o občutku izgorevanja in tudi o občutku demografije. In veste, da ne bi potem mi preenostavno sklepali, da imamo težave z majhnim številom rojstev, da so za to krive tudi ženske. Treba se je vprašati o kakovosti partnerskih odnosov in pripravljenosti moških o večji participaciji pri neplačanem delu. Ker dokler tega ne bomo uredili, jaz mislim, da sem že povedala, kako so me dokler sem še bila v parlamentarni skupščini Sveta Evrope in dokler sem imela neke funkcije v okviru ženskega foruma, političarke iz drugih držav Evrope vedno spraševale kaj se dogaja v Sloveniji, da imamo ob odlično urejenem otroškem varstvu, ob razmeroma dobrem starševskem dopustu in porodniški vseeno tako malo rojstev. Sedaj se nam demografija