Zgodi se obvezen obisk kopalnice. Dokončno se prebudim. Čez eno uro se bo začelo delo, pa moram razmisliti, kaj vse bom danes jedel. Naslednji korak je kuhinja – v njej preživim resnično veliko časa; vedno novi in novi obroki, potem pa ti vse skupaj vzame kar nekaj časa. Le kaj bo danes … Malo že kombiniram, načeloma pa je vsak dan bolj ali manj podobno. Si že pripravljam zajtrk: kosmiče, prelite s proteinskim napitkom. Medtem ko jem, se v pekaču že pečejo slastne bele hrenovke in kuhajo se testenine. Ko pozajtrkujem, že iščem posode, kamor bom spravil vso to pripravljeno hrano. Saj gre vse skupaj z mano. No, tri obroke sem danes že spravil skupaj. Končno nekako vse skupaj zapakiram in spravim v vrečko … in odidem služit evre. Čas počasi mineva, vsaki dve uri jem. Le kako naj si razporedim pol ure časa za malico, ko pa sem vedno znova v pisarni in jem. Se mi zdi, da porabim več časa za malico kot za delo. Še dobro, da imam pri šefu malo privilegijev. Do dveh popoldne nekako mine precej hitro. Potem skočim še na kakšno pijačo in krajši klepet. Sem že na poti domov! Kuhinja me spet vabi. Si že pripravljam puranji zrezek, riž in zeleno solato. Medtem ko se vse to kuha, že iščem torbo za trening, hitro poiščem vso potrebno športno opremo in si pripravim še napitek za po treningu. Raje dvakrat preverim, ali imam vse. Slastno kosilo je pripravljeno in že sem na poti v fitnes. Hm, kot pravi športnik se poln energije podam v prostore za trening. Trener že veselo gleda, s čim me bo danes presenetil. Najprej obvezno tehtanje in merjenje vseh doseženih in nedoseženih rezultatov. Sledi obvezno ogrevanje, raztegovanje … potem pa se začne zares. Vse se dogaja pod budnim trenerjevim očesom. Trening mi kar hitro mineva, vaje so vedno malo drugačne. To mi je zelo všeč, saj ni monotonosti. Med samimi vajami pa počitek, ki najbolj sede mojim utrujenim mišicam, da si vsaj malo opomorejo za naslednji šok. Vmes teče pogovor o obrokih, kako sem jedel, kaj lahko še kombiniram, skratka prehrana je zelo pomemben del celotnega Izziva. Tega se sedaj že zelo dobro zavedam. Trener vedno znova iztisne še eno ponovitev vaje, tudi če sem že skoraj čisto brez moči. Še ena vaja pa konec, kar pošteno sem izmučen! Ups, saj res, sledi še kardio del treninga, se pravi – veselo na kolo. Da se malo spravim direktno na odvečno maščobo. Pol ure brcanja kolesa, ki je vedno znova na istem mestu. Vmes si krajšam čas z gledanjem televizije, da pozabim na izčrpanost. Res odlična stvar, da preveč ne razmišljam, zakaj sem vedno na istem mestu. No ja, pa tudi kakšna simpatična gospodična ti da motivacijo za nadaljevanje. PIPP se oglasi računalnik na kolesu, sporoča mi, da sem končal. Ves prepoten pa kar izmučen se grem še malo raztegnit. Raztezanje vedno pride prav, saj pomeni zmanjšanje bolečine naslednji dan ob hudem, prenapornem treningu. Tako da je raztegovanje kar nujen del treninga. S trenerjem se dogovorim za naslednji termin. Spijem še proteinski napitek. Uf, res mi sede! Telo je prav izčrpano in definitivno potrebuje nekaj hrane, da ne zmanjka energije, saj je pred menoj še kar dolg dan. Potem pa prhanje. Res je super, ko pod prho ugotavljaš, da si naredil nekaj resnično dobrega zase! Na poti domov hitro skočim na malo druženja, da se znebim morebitnih očitkov, da kogarkoli zanemarjam. Pridem domov in spet veselo v kuhinjo, čez slabo urico je večerja. Le kdo danes kuha? Hm, se mi zdi, da spet jaz. Že se peče slasten zrezek, za prilogo pa bo danes zelena paprika. Po večerji sledi delo na računalniku. Čas gre kar prehitro, sem že spet pri hrani. Tokrat sladica – skutni napitek. Na začetku sem razmišljal, kako bom uskladil vse druge obveznosti in dodal fitnes. Vedno znova pa ugotavljam, da sta trening in prehranjevanje na prvem mestu. Potem pa dolgo nič, pa kakšne obveznosti.No ja, sem že v postelji, že me zmanjkuje … ni kaj, zanimiv dan je bil.