Na tej točki pa seveda pridemo še do ene praktične, a hkrati zelo pomembne podrobnosti. To so kadri, ki bodo vodili Agencijo za knjigo. Če je bila knjiga znotraj Ministrstva za kulturo kot druge stvari znotraj državnega aparata vodena po bolj administrativnem načelovanju, se naj bi z Agencijo za knjigo to seveda bistveno spremenilo. Ne glede na nadzorni svet ter druge strokovne organe, ki jih bo Agencija imela, bo usoda in prihodnost slovenske knjige vsaj v proračunskem smislu veliko bolj personalizirana v konkretni osebi njenega direktorja ter njegovih pomočnikov. Ponovno nas filmska izkušnja z vodenjem Filmskega sklada tukaj pouči, da upravljanje tovrstne institucije ni niti najmanj preprosto iz kar nekaj razlogov. Prvi je ta, da so za vodenje take institucije potrebni zelo usposobljeni in razgledani kadri, taki pa so v založništvu po skoraj dvajsetih let že globoko zasidrani v svoji dejavnosti. S tem je povezano tudi to, da se bodo morali ti ljudje, če sprejmejo ta izziv, začasno odpovedati svojim siceršnjim ambicijam, ki so s knjigami po navadi povezane bolj neposredno, kot pa bodo ob delu pri Agenciji za knjigo. Drugi razlog je ta, da je to delo za druge, hkrati pa tovrstno delo prinaša le malo pohval, na drugi strani pa veliko posredne in neposredne kritike. Ravnovesje med pozitivnimi in negativnimi signali na takem delovnem mestu je vedno močno nagnjeno v negativno smer, saj bodo tisti, ki bodo s strategijami in odločitvami Agencije za knjigo zadovoljni, o tem bolj ali manj molčali oziroma menili, da jim dodeljeni status tako ali tako pripada, vsi drugi pa jo bodo odkrito ali prikrito kritizirali. Večletna stalna napetost dela na Filmskem skladu je zaradi stresnosti občasno pripeljala celo do resnih zdravstvenih težav vodstvenega kadra. Tretji razlog je to, da bo vodstvo Agencije za knjigo nekaj časa še lahko jahalo na konceptu podpiranja založništva, ki ga