statusu dijaka, dosegajo boljšo uspešnost kakor tako imenovani preostali. To je glede na način študija in možnosti, v katerih se izobražujejo odrasli, tudi razumljivo. Uspešnost kandidatov glede na vrsto izobraževalnega programa Tudi letos je bilo največ uspešnih med kandidati, ki so opravljali poklicni tečaj, saj je bil od 386 kandidatov neuspešen samo eden (tabela 5.2.4). Po uspešnosti sledijo kandidati iz srednjega strokovnega izobraževanja. Od 8336 kandidatov jih je bilo uspešnih 7979 ali 95,7 %. Med kandidati iz poklicno-tehniškega izobraževanja je bilo od 3931 kandidatov uspešnih 3588 ali 91,3 %, to pa je krepka 2 odstotka bolje kakor leto poprej. Žal te številke ne razkrivajo vzrokov za posameznikovo uspešnost oziroma večjo ali manjšo uspešnost v posameznem segmentu šolanja. Odnos med učnim uspehom v šoli in uspehom na poklicni maturi Primerjava splošnega uspeha na poklicni maturi in uspeha v zadnjih dveh letih srednje šole (tabeli 5.12.1 in 5.12.2), ki jo je Ric izračunal na dobri polovici (letos 56,4 %, lani 74,3 %) vseh, ki so poklicno maturo opravljali, je pokazala, da obstaja močna povezanost med obema spremenljivkama. Pearsonov koeficient korelacije je 0,67; to je ponovno malenkost več kakor preteklo leto. Podobno visoka je povezava med vsoto ocen štirih predmetov poklicne mature v zadnjem letniku srednje šole in skupnim uspehom na poklicni maturi, kjer je vrednost koeficienta korelacije 0,70 (lani 0,68, predlanskim 0,66, leto poprej 0,63), izračunana pa je za 47 % vseh kandidatov. Visoka povezanost je seveda pričakovana. Višje korelacije bi bile že sumljive in bi kazale na nepotrebnost poklicne mature. Postavlja pa se vprašanje, ali znamo izmeriti, kakšna je dodana vrednost poklicne mature k ocenam iz šole. Primerjava uspeha po posameznih predmetih poklicne mature Distribucijo ocen pri posameznem predmetu poklicne mature prikazujejo tabela 5.13 in slike od 5.13.1 do 5.13.4. Iz njih je razvidno, da je največji delež odličnih ocen pri četrtem predmetu; ta delež v zadnjih letih narašča: letos je 38,6 % kandidatov pri četrtem predmetu dobilo odlično oceno (lani 37,7 %, predlanskim 36,9 %). Po deležu odličnih ocen sledi drugi predmet s 13,9 % (lani 13,7 %, predlanskim 15,1 %), nato tretji predmet s 13,0 % (lani 8,9 %, predlanskim 12,3 %) in nazadnje materinščina s 3,7 % odličnih ocen (lani 5,1 %, predlanskim 6,1 %). V povprečju so kandidati dosegli najboljše ocene pri četrtem predmetu. Rezultati in njihova distribucija kažejo, da ima pomemben vpliv stopnja eksternosti pri posameznem izpitu; na to kaže zlasti približevanje normalni distribuciji rezultatov pri drugem predmetu, kjer skupnosti šol prostovoljno uvajajo poenotene pisne izpite. Izbira tretjega predmeta Kandidati lahko pri tretjem predmetu poklicne mature izbirajo med matematiko in tujim jezikom. Na vseh treh izpitnih rokih 2008 skupaj je tuji (oz. drugi) jezik izbralo 47,3 % kandidatov, matematiko pa 52,6 %. Izbire po programih kažejo rahlo tendenco, da predvsem v programih iz klasičnih tehniških disciplin več kandidatov izbere matematiko. Podatek o izbiri na sliki 6.8 pa je treba brati v povezavi s tabelami poglavja 5.15, saj imajo nekateri programi zelo malo kandidatov. Drugi in četrti predmet poklicne mature Primerjava doseženega uspeha po predmetih poklicne mature, ki vključuje vse tri izpitne roke, kaže, da so kandidati ponovno dosegli najvišje ocene pri četrtem predmetu (skupna povprečna ocena 3,6). Z velikim odklonom sledijo preostali trije predmeti, med katerimi so razlike manjše: tretji predmet (skupna povprečna ocena 2,8), drugi predmet (skupna povprečna ocena 2,7) in prvi predmet (skupna povprečna ocena 2,6). Na podlagi analize rezultatov ugotavljamo: ponavlja se lansko leto začeti trend, da kandidati pri prvih treh izpitih dosegajo približno enake rezultate, medtem ko pri četrtem predmetu uspeh izstopa v pozitivno smer. Ne moremo dokazati, ali izkazani uspeh pri četrtem predmetu ustreza visoki stopnji poklicne usposobljenosti kandidatov ali pa je zgolj posledica internih izpitov. V preteklih letih smo samo nakazali, sedaj pa lahko potrdimo, da skupne pisne pole pri drugem predmetu poklicne mature vplivajo na dosežene rezultate.