Cilj – normalno življenje. Malega bolnika je treba zdraviti, dokler je bolezen aktivna. Zdravila, ki bi JIA pozdravilo, še ni. Zdravljenje je vedno dolgotrajno in timsko. Poleg zdravil je pomembna fizioterapija in pomoč različnih medicinskih strok. Pri zdravljenju morajo sodelovati tudi starši. Kako bo bolezen potekala, kakšen bo učinek zdravil in kako dolgo zdravljenje bo potrebno, na začetku bolezni ni mogoče napovedati. Za JIA so značilna začasna izboljšanja in ponovni zagoni bolezni, razvijejo se večja ali manjše okvare sklepov in invalidnost, lahko se nadaljuje kot aktivna bolezen v odraslo obdobje, pri večini bolnikov pa se po nekaj letih spontano umiri. V zadnjih letih je zdravljenje zelo napredovalo in dr. Accetto zelo zaupa zdravilom: »Nova zdravila pri otrocih sicer uporabljamo vedno previdno, ker še ne poznamo vseh možnih neugodnih učinkov, ki jih lahko imajo. So dobra, niso pa učinkovita pri vseh bolnikih. Poleg tega neprestano razvijajo nova in boljša zdravila. Mislim, da je za naše bolnike poskrbljeno enako dobro kot v zahodnih deželah.« Glavni cilj terapije je seveda ta, da bi otrok lahko živel normalno. Večinoma se mu lahko zelo približamo. Otroci kljub težavam in bolezni lahko obiskujejo šolo in se ukvarjajo s športom in konjički, le pretiravati ne smejo. Starši, ki sicer morajo sodelovati pri zdravljenju, pa morajo paziti, da do svojega bolnega malčka niso preveč zaščitniški, saj je zanj še bolj kot za druge otroke pomembno, da je samostojen in da se zaveda svojih sposobnosti.