snaženja in sledov pesticidov, ki so tem žuželkam škodljivi tudi v izredno nizki koncentraciji. V Italiji je vsedržavna čebelarska zveza že lani pozivala vlado, naj umakne s tržišča nekatera sistemska škropila, ki jih uporabljajo v vinogradništvu in tudi na koruznih poljih; gre za pripravke, ki delujejo na osnovi aktivnih učinkovin, kot so Fipronil, Imidacloprid, Thiametoxan in Clothianidin. Kmetijske stanovske organizacije pa so pred kakim tednom ponovno opozorile na ta problem, češ da je od zdravja čebeljih družin odvisna približno 1/3 kultur. V minulem letu je v Italiji propadlo približno 200.000 panjev, kar naj bi po nekaterih izračunih, mimo manjše proizvodnje medu, povzročilo za kakih 225 milijonov evrov škode v drugih kmetijskih panogah, zaradi slabše oprašitve sadja in poljščin, kot so sončnice, soja, oljna repica ali mnoge zelenjadnice, kot npr. buče in bučke, melone in kumare ali lubenice. Čebele so tudi odločilne pri opraševanju lucerne in drugih detelj, ki so bistvenega pomena za uspešno pridelavo krmil, ki so potrebna za živinorejo. V Italiji je po ocenah Združenja čebelarskih društev približno 1 milijon panjev, ki so dokaj enakomerno porazdeljeni po vsej državi. Zanimiv je tudi podatek, da se poklicno s čebelarstvom ukvarja 7.500 čebelarjev, izredno visoko pa je število malih čebelarjev, ki oskrbujejo le po nekaj panjev. Na Tržaškem npr. šteje konzorcij čebelarjev kakih 100 članov, poklicno pa se s čebelami ukvarjajo le trije - štirje. Kakorkoli že na vsedržavni ravni naj bi bila letna proizvodnja medu in drugih čebeljih proizvodov vredna okrog 25 milijonov evrov. Zelo skromen pa je odstotek porabe medu v Italiji. V povprečju naj bi namreč vsak državljan zaužil na leto le kakih 400 gramov strdi.