Za zadrte tradicionaliste je to mnogo preveč, za zagrete avantgardiste seveda premalo. Pa vendar - ustaljena podoba opernega festivala dobiva nove razsežnosti prav s sodobnimi dodatki, ki jih predstavlja program Festival plus. Festivalsko središče ni več le Bavarska državna opera, saj so prizorišča razširili tudi na druge münchenske dvorane, od Prinzregententheatra in Cuvilliéstheatra do Herkulessaal, Marstalla, Reithalle in celo na trg pred Opero, kjer bo letos za najširše množice na "velikem platnu" mogoče gledati Wagnerjevo Walküro s Placidom Domingom v vlogi Siegmunda. Na letošnjem festivalu se poslavljata dolgoletna šefinja baleta Konstance Vernon (nadomestil jo bo Ivan Liška) in glavni dirigent Peter Schneider, ki je dobil naslednika v slavnem Zubinu Mehti. Smetanovo Prodano nevesto smo vajeni gledati kot ljudsko komično opero, folkloristično obarvano, saj se dogaja za veliko noč na češkem podeželju. Švicarski režiser Thomas Langhoff jo je uprizoril kot realistično zgodbo o denarju in ljubezni; ni je postavil med proletariat in tovarniške dimnike, kar smo tudi že doživeli; ostal je na deželi, vendar ne v praznični, ampak v današnji delovni vasi, kjer se revni ljudje po težkem garanju malo poveselijo, pa tudi napijejo, se skregajo in celo stepejo. Na prizorišču, ki predstavlja nekakšno večnamensko skladišče ali tudi zapuščeno štalo s premičnimi stenami, in v sodobnih kostumih - oboje je zasnoval Jürgen Rose - je opera učinkovala bolj kot igra absurda, ki jo režiser stopnjuje ne le v ključnih prizorih s solisti, ampak tudi z zborom, ki je izredno razgiban. Med uspešne režiserjeve domislice sodijo žive živali na odru, sama podoba kvazi profesionalnega, a v resnici malce zapitega Kecala v "pumparicah" in z usnjeno torbo na rami (iz nje občasno izvleče stekleničko žganja), ki se pripelje na oder na biciklu, prešerni ples pivcev namesto baleta v 2. dejanju in pretep, Vaškove priprave na samomor, vrhunec pa doseže v prizorih zares diletantskega vaškega cirkusa z vsiljivim direktorjem (Roman Sadnik) in okroglo, rdečelično Esmeraldo (Irmgard Vilsmaier), pravo "forštatsko landpomarančo".