In tako smo po dopoldanski »predigri« čakali na večerni vrhunec. »Okrog sedmih se bo začelo, a bo bolje, da bosta že prej tam, da bosta dobila primeren sedež,« sta nama svetovala Miguel in Delia že zjutraj. »Mislim, da se bo začelo ob osmih, ne, ne, ob sedmih,« sva poslušala različne odgovore domačinov in na koncu se je izkazalo, da prav nobeden od njih ni uganil ure začetka. Midva sva seveda že malo po šesti zavzela strateška položaja na tribunah in navezala dobre stike s policisti in redarji, da bi morda malce zamižali na eno oko, če bi s fotoaparatom želel preblizu nastopajočih, in čakala vse do pol desetih, ko se je pod reflektorji ob navdušenju množice sprevod vendarle začel. Čakanje je bilo hitro pozabljeno in desettisoči smo lahko uživali v karnevalskem vzdušju. Med latinskimi ritmi so se vrstile glasbene in folklorne skupine z vse Kube. Nekateri so nastopili celo v kostumih iz 18. stoletja. Mimo nas je odplesala skupina kakih sto nastopajočih v kostumih z ogromnimi maskami in mladeniči, ki so štorkljali na hoduljah, mažoretke in dekleta v pisanih krilih z volančki ter pahljačastimi pokrivali. V slavnostne preobleke predelani in z lučmi okrašeni vozovi in tovornjaki so počasi vozili mimo nastopajoče skupine, za njimi pa se je že majal ogromen mežikajoči zmaj in bruhal dim. Še naprej so postavni fantje razkazovali mišice in sledile so jim karibske lepotice, ki so z bleščečimi krpicami na sebi komajda kaj zakrile. Vroče ozračje so še dodatno ogrele s plesom, v katerem so s prvinami vzhodnjaških trebušnih spretnosti pokazale (skoraj) vse svoje čare. Vmes so se v salso mešali afriški tradicionalni in religiozni ritmi z vročimi latinskimi takti. Salsa, ki v prevodu pomeni nekaj podobnega kot »vroča in začinjena omaka«, je prav primerno ime za glasbo, ki je neločljivo povezana s čutnim, na trenutke skoraj erotičnim plesom, polnim energije. Po štirih urah, ko se je v sprevodu zvrstilo vseh 38 skupin, ki so vadile že mesece prej posebej za to priložnost, so nam postregli še z ognjemetom. Veselje se je nato razlilo še po okoliških ulicah. Ja, Kubanci so ljudje, ki na srečo znajo tudi pozabiti na vsakdanje težave, ki jih ni malo.