Opravimo najprej z ločljivostjo. Največja ločljivost novega Olympusa je 2272 × 1704 pik ali, če malce po marketinško zaokrožimo navzgor, 4 milijone pik. Na ohišju je sicer nalepka, ki morebitne kupce prepričuje, da zmore fotoaparat celo 4,1 milijona pik, a to je le ločljivost tipala CCD, ki ni povsem izkoriščeno. Kakorkoli, 2272 × 1704 je ločljivost, s katero so se še pred kratkim ponašali le vražje dragi fotoaparati za poklicno rabo in zadostuje za brezhiben odtis do 20 × 15 cm velikih fotografij, primernih za objavo v reviji. Če pri ostrini malce zamižimo na eno oko, se lahko odločimo celo za do 30 × 20 cm velike slike. Temu je namenjena tudi programska povečava ločljivosti na 3200 × 2400 pik, vendar je to po našem mnenju samo nepotrebno tratenje prostora na pomnilniški kartici. Če iz kakršnegakoli razloga potrebujemo tako ločljivost, lahko enak ali celo boljši učinek dosežemo z grafičnimi programi. Tako kakor z večino digitalnih fotoaparatov lahko slikamo tudi pri manjši ločljivosti, poleg zapisovanja nestisnjenih posnetkov pa imamo na izbiro tudi tri stopnje stiskanja jpeg.