Tomaž: "Pri letošnji podelitvi viktorjev sem bil sila angažiran kot glasbeni producent, napetost se je stopnjevala z vsako uro, ko se je bližala podelitev. Ukvarjal sem se s tem, kako bodo delovale glasbene točke, tudi z napovedjo viktorja za življenjsko delo, tega šaljivega, malce sarkastičnega pogreba, zato sem bil toliko bolj presenečen. Nisem si predstavljal, da bom pripravljal lastni pogreb! (Smeh.) V fazi nastajanja, ko so se ideje še kresale, sem opozarjal, da to morda ne bi bilo primerno, navsezadnje se je večkrat v preteklosti zgodilo, da je imel nagrajenec zdravstvene težave tik pred podelitvijo ali pa v mesecih zatem. Rekel sem, da bi morda jaz, ki sem bil najstarejši v ekipi ustvarjalcev in ki razumem, kako je do tega prišlo, znal sprejeti viktorja s pogrebom vred, kdo drug pa najbrž težje … Vseeno sem bil malo šokiran, da je to doletelo nas. Če povzamem vtise, sem polaskan, da je tako nepreračunljivo in nekomercialno zvrst glasbe Slovenija opazila in nas nagradila."