Čeprav morata biti glava in blok motorja zaradi strogih pravil enaka kot pri serijskem modelu, je motorno drobovje narejeno le za eno: ponuditi najboljše zmogljivosti - in zdržati eno dirko! Zato sem prvo polovico svojega prvega kroga na poligonu bolj tipal, spoznaval podlago, dirkalne gume za makadam in delovanje treh aktivnih diferencialov. Potem pa mi Vouilloz po interfonu pove, da bo z motorne elektronike za etapo (ja, tudi v svetovnem prvenstvu morajo dirkači na etapah, ko vozijo z običajnimi udeleženci v prometu, upoštevati cestnoprometne predpise) preklopil na dirkaški program. Z drugimi besedami, z vklopljenim sistemom bang-bang ('anti-lag system') je 307 WRC iz volka v trenutku spremenil v ogenj bruhajočega zmaja! To spremembo je skoraj nemogoče opisati. Prej se je 307 mogoče zdel vsaj približno (z veeeeeeeeeeeeliko bujne domišljije) podoben serijskemu avtomobilu, zdaj pa je dirkaška elektronika poskrbela, da je motor pokazal vsaj 400 KM (kaj, da sem toliko napisal? Uradno to ni res ...), da je pri vsakem prestavljanju iz izpušne cevi tako počilo, da je vsa francoska divjad v krogu dvajsetih kilometrov umrla zaradi odpovedi srca, in da je stalni štirikolesni pogon trdo garal, da je to moč spravil na spolzko podlago. In nato je sledil ples dirkalnika in voznika, angleški ali pa dunajski valček, če hočete, za katerega bi ... ah, raje ne bom povedal, kaj vse bi naredil, da me ne zaprejo v psihiatrično bolnišnico! Podvozje skupaj z aktivnimi diferenciali omogoča dobesedno samomorilsko hitrost, in ko sem v prvem krogu že pomislil, da bo v nekaterih ovinkih šlo na tesno, sem pod čelado slišal Vouillozove besede »push, push« (pritisni na plin), nato pa še »less steering« (manj vrti volan). Potem mi ni bilo nič več jasno, saj je moj center za preživetje kričal, da moram pri bočnem drsenju z odločnim vrtenjem volana proti izhodu iz ovinka ujeti avtomobil, sicer bo bolelo! Pozneje smo v pogovoru izvedeli, da smo vsi (tudi Vouilloz na prvem testiranju) preveč vrteli sicer izredno komunikativen volan, ki s skromnim obračalnim krogom skorajda ne potrebuje preprijemanja. In ko sem kot gospodinjska goba vsrkal vase njegov slog vožnje, nato pa še namige izkušenejšega dirkača, je postala tudi moja vožnja ... uf, uživaška, bombastična, vesoljska, orgazmična, nepojmljiva ... Ko se potem zasačiš, da drsiš skozi blatne ovinke v tretji in četrti prestavi, ko zavoro (brez serva!) pred ovinki le pobožaš, prestaviš za eno ali dve prestavi niže (z menjalnikom postaneš takoj prijatelj in si le želiš, da bi vsi cestni avtomobili imeli tak sistem) in z le rahlimi popravki volana ter s polnim plinom odpelješ zelo zahrbtne ovinke, potem veš, da najsodobnejša dirkalna tehnika dela čudeže! In čeprav je hidravlična ročna zavora vedno mamljiva, sem jo uporabljal le na zelo zaprtem 'hardu'. Ročico le za trenutek s prsti malce pobožaš, zadek začne drseti in z desno nogo le grobo pohodiš stopalko za plin! Če pravilno oceniš ovinek in avtomobil pred njim postaviš na pravo mesto, podvozje in vrhunski štirikolesni pogon navkljub atraktivnemu drsenju naredita vse drugo. Hudoooo ...