Gradec je seveda sijajno mesto za enodnevni obisk. Pravzaprav jih le malo ve, da ima mesto enega najlepše ohranjenih renesančnih mestnih jeder v Srednji Evropi. Pa ne le ohranjenih, tudi lepo vzdrževanih mestnih jeder. Če se odločite mesto obiskali spomladi, boste morda začutili tudi tisti utrip, ki ga mestu dajejo univerza, opera in seveda akademija za jazz, menda edina v Srednji Evropi. Ulični koncerti, gostilnice ter kavarnice v malih uličicah in trgih starega mestnega jedra dajo mestu italijanski priokus. Sicer pa ni čudno, mestu so Italijani zares dali svoj pečat. Veliko pomembnih stavb so v mestu načrtovali in postavili Italijanski arhitekti v renesansi in baroku. Gradec ima tradicionalno bogato kulturno življenje, ki pa je zaradi bližine Dunaja pa tudi Salzburga mednarodno morda nekoliko zapostavljeno. Kakorkoli že, mesto lahko obiskovalcu veliko ponudi in če ste se odločili, da ga obiščete, tokrat pozabite na nakupovalne centre v predmestju. Stari del mesta vas bo navdušil. V nekaj urah boste spoznali Gradec, kot si ga prej morda niste niti predstavljali, a je pravzaprav tako blizu.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Gradec Gradec samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
seveda seveda členek
sijajno sijajen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
enodnevni enodneven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
obisk obisk samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Pravzaprav pravzaprav členek
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
le le členek
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
ve vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
enega en zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, tožilnik
najlepše lepo splošni prislov; presežnik
ohranjenih ohranjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
renesančnih renesančen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
mestnih mesten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
jeder jedro samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
v v predlog; mestnik
Srednji srednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
Evropi Evropa samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Pa pa priredni veznik
ne ne členek
le le členek
ohranjenih ohranjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
tudi tudi členek
lepo lepo splošni prislov; nedoločena stopnja
vzdrževanih vzdrževan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, rodilnik
mestnih mesten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
jeder jedro samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
Če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
odločite odločiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
obiskali obiskati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
spomladi spomladi splošni prislov; nedoločena stopnja
boste biti pomožni glagol; prihodnjik, 2. oseba, množina, nezanikani
morda morda členek
začutili začutiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
tudi tudi členek
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
utrip utrip samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
mestu mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
dajejo dajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
univerza univerza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
opera opera samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
seveda seveda členek
akademija akademija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
jazz jazz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
menda menda členek
edina edin splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
Srednji srednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
Evropi Evropa samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Ulični uličen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
koncerti koncert samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
gostilnice gostilnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ter ter priredni veznik
kavarnice kavarnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
malih mali splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
uličicah uličica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
trgih trg samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
starega star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
mestnega mesten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
jedra jedro samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
dajo dati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
mestu mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
italijanski italijanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
priokus priokus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Sicer sicer členek
pa pa priredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
čudno čuden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
mestu mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
Italijani Italijan samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
zares zares splošni prislov; nedoločena stopnja
dali dati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
svoj svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
pečat pečat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
pomembnih pomemben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
stavb stavba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
mestu mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
načrtovali načrtovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
in in priredni veznik
postavili postaviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
Italijanski italijanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
arhitekti arhitekt samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
renesansi renesansa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
baroku barok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Gradec Gradec samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tradicionalno tradicionalno splošni prislov; nedoločena stopnja
bogato bogat splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
kulturno kulturen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
življenje življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zaradi zaradi predlog; rodilnik
bližine bližina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Dunaja Dunaj samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
Salzburga Salzburg samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
mednarodno mednarodno splošni prislov; nedoločena stopnja
morda morda členek
nekoliko nekoliko splošni prislov; nedoločena stopnja
zapostavljeno zapostavljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
Kakorkoli kakorkoli splošni prislov; nedoločena stopnja
že že členek
mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
obiskovalcu obiskovalec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
ponudi ponuditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
če če podredni veznik
ste biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
odločili odločiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
obiščete obiskati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
tokrat tokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
pozabite pozabiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
nakupovalne nakupovalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
centre center samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
v v predlog; mestnik
predmestju predmestje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
Stari star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
mesta mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
vas ti osebni zaimek; 2. oseba, množina, tožilnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
navdušil navdušiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
V v predlog; mestnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
urah ura samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
boste biti pomožni glagol; prihodnjik, 2. oseba, množina, nezanikani
spoznali spoznati glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
Gradec Gradec samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
ga on osebni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
prej prej splošni prislov; primernik
morda morda členek
niste biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, množina, zanikani
niti niti členek
predstavljali predstavljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
a a priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pravzaprav pravzaprav členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
blizu blizu splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Revije
naslov: Svet in ljudje
avtor: neznani novinar