Pred pričetkom prave grajske pojedine smo najprej nazdravili s kozarcem penine, nato pa spoznavali še različna vina, ki jih je k izbranim jedem priporočal hišni sommelier oz. svetovalec za vina. »Penino imam od vsega najraje, drugega alkohola pa skorajda ne uživam, izjema so le kakšni dogodki, modne revije, ko popijem deci ali dva. Nikoli se ne spozabim, ker imam že tako in tako preveč energije, in če pretiravam s pijačo, začnem razgrajati in sem preveč glasna,« pove Celjanka, ki ji zares ne manjka življenjskega elana. Za dobro voljo ne potrebuje spodbude, saj se enako dobro počuti tudi ko ne pije. Do štiridesetega leta ni poskusila niti kozarca alkohola, saj je kontrolirana osebnost, in čeprav je po značaju sproščena, ve, kaj je zanjo sprejemljivo in kaj ne. Pijana ženska, po njenem mnenju, spada med slednje. Jolanda tudi ne kadi več (čeprav je sedem let kadila po tri škatle na dan!), ker se trudi živeti kar se da zdravo in z različnimi športi skrbeti za kondicijo telesa in duha. Ne boste verjeli, ampak svetlolaska pri štiriinpetdesetih letih še zdaj uživa v adrenalinskih športih, od skakanja s padalom v tandemu, bungee jumpinga do gorskega kolesarjenja, prav tako smuča, rola, teče na smučeh, borda … »Nekaterim se zdi čudno, ko me vidijo, da se s kolesom vozim v klance na Celjsko kočo. Ampak mi ni mar, saj mi je najbolj pomembno, da se po naporu dobro počutim. Zdi se mi, da bolj kot sem utrujena, manj težav imam. Včasih, ko nisem toliko športala, sem bila mrtva, ničesar nisem izžarevala … Takrat je bilo tudi obdobje, ko nisem bila srečna, a si tega nisem hotela priznati, raje sem blefirala sama sebi. Zdaj pa, če imam le pet minut časa, se grem gibat, in svet je takoj lepši!« Zjutraj se obvezno razgiba v svojem stanovanju, v katerem ima poseben kotiček za telovadbo. Danes lahko naredi vse vaje, od špage, mostu in še kaj, čeprav priznava, da do osemintridesetega leta ni naredila ničesar zase. Šele po omenjenih letih je prisluhnila sami sebi, začela utrjevati mišice, pridobivati na kondiciji in ohranjati zavidanja vreden stas. Nikoli ni torej prepozno začeti! Pri štiridesetih je pričela tudi izvajati jutranji ritual, in sicer vsak dan začne s kozarcem svežega pomarančnega soka z malo žličko pivskega kvasa, ki je stranski produkt pri pridelavi piva. »Nekoč mi je to svetoval neki inženir tekstila. Rekel je, da če se hočem ohraniti, je ena mala žlička pivskega kvasa vsako jutro dovolj. Okus ni ravno dober, a sem se ga sedaj že navadila.« Poleg tega 'napitka mladosti' vsako jutro poje še žličko mešanih semen z jogurtom.