V sedemdesetih letih 19. stoletja se je zavedno slovensko meščanstvo v Novem mestu odločilo za gradnjo lastnega Narodnega doma. Na lokaciji odkupljenih malih stanovanjskih hiš so zgradili delno podkleteno dvonadstropno stavbo. V pritličju so uredili veliki salon levo od vhoda in tri manjše sobe na desni. Poleg sanitarij je bilo prostora le še za povezovalni hodnik in stopnišče v prvo in drugo nadstropje. V prvem nadstropju so zgradili veliko dvorano z balkonom. Bila je prostor za osrednje javne prireditve. V južnem krilu sta bili dve večji sobi in v severnem krilu manjša sobica. Drugo nadstropje je imelo v južnem krilu eno večjo sobano in manjšo sobo, v severnem pa le manjši sobici. Višina dvorane je namreč segala v drugo nadstropje in tu je bil vhod na balkon. Podstrešje stavbe ni bilo nikoli uporabljeno za bivalne ali javne potrebe. Streha je bila simetrična dvokapnica srednjestrmega naklona in krita z opeko, ki je bila nekajkrat zamenjana in obnovljena. Kurjenje stavbe je bilo na trda goriva s samostoječimi lončenimi pečmi. V zadnjih letih je bila kurjava na elektriko s termoakomulacijskimi pečmi. Stavba je bila v 123 letih obstoja le malo spremenjena, razen prezidave nekaj predelnih sten je ostala zelo avtentična.