S pogledi sva oprezala po mizah, kjer bi lahko dobila pribor. Kmalu sva ugotovila, da domačini jejo z naravnim priborom, rokami, zato sva se tudi midva obroka lotila kar s prsti. Domačini so takoj ugotovili, da je tako obedovanje za naju prvič, saj nama je hrana polzela med prsti, v usta sva komaj kaj dobila in tudi umazana sva bila od glave do pet. Predvsem se jim je zdel zabaven in smešen moj fant, ki je pripravljene jedi užival z levo roko, kar je načeloma nedopustno, saj naj bi se levica uporabljala za tako imenovane nesnažne stvari, desnica pa za prehranjevanje. Ko so bili naši želodci polni, smo še malo posedeli, da se je hrana polegla. Predvsem so bili počitka potrebni domači gostje, saj so bili njihovi krožniki tako polni, da je kakšen košček hrane sem ter tja odletel z naloženega kupa. Čez čas so postajali povabljenci že močno nestrpni, hoteli so namreč videti odhajajočo hčer, ki se je že od začetka skrivala pred očmi gostov, zato smo se premaknili v prostor, namenjen slavju. Manjši hribček se je polnil z ne tako pomembnimi povabljenci, kot so sosedje in domačini iz vasi, medtem ko so bili levo in desno od odra oziroma glavnega prizorišča razporejeni beli stolčki za bližnje sorodnike in prijatelje bodočega ženina in neveste.