Direktor je nenehno razpihnjen zaradi svojega mesa in drznosti tiska. Je drzen, tako na primer rad urinira kot kak pes proti svoji ženi, potem ko je iz nje in iz njenih oblek zgradil majhen hribček, da bi šlo z njim bolj strmo navzdol. Lestvica naslade je navzgor neskončna, za to ne potrebujemo sodnika. Mož uporablja in popacka ženo kot kakšen košček papirja, ki ga proizvaja. Odloča o dobrem in zlem v svoji hiši, tiča vrže poželjivo iz vrečke, še preden se vrata zaloputnejo. Še toplega in mesnatega ji ga pohotnež potiska v usta, da ji zaškrtajo zobje. Celo če ga razveseljujejo na večerjo povabljeni gostje, ženi na uho šepeta o nepomembnosti njenega spolovila. Pod mizo ji grobo priskoči na pomoč, obdela njeno brazdo in se z njeno bojaznijo, ki lajajoče prestrašeno trza na vrvici, sprehaja pred poslovnimi partnerji. Jermen je kratek, zato žena ne more zaobiti moža. Ne more si kaj, da ne bi nenehno mislila na to, kako bi jo lahko namočil s svojimi močno zaudarjajočimi iztrebki. Pred gosti ji seže v izrezek, se smeje in gostom ponuja narezek. Kdo od njih ne bi potreboval papirja, zadovoljni kupec je pa kralj. Kdo nima smisla za humor?