Atlanta je takoj zavila k omari, kjer je bila spravljena pasja hrana. Natresla mu je brikete, ki jih je navadno jedel za zajtrk, zraven pa mu je nalila malo mleka. Tega sicer ni redno počela, ker je Khan največkrat pil vodo. To je tako ali tako znal odpreti sam. Zdaj pa se ji je, kdo ve zakaj, zdelo, da bi morda potreboval malo mleka. Pes je njeno dejanje sprejel z odobravanjem. Veselo je mahal z repom in s črnim smrčkom najprej malo pohlastal po briketih, ki jih je glasno zgrizel, potem pa ga je namočil v mleko, da je imel v trenutku ves smrček bel in je s črnih brk veselo kapljalo. Atlanta se mu je nasmehnila. Še dobro, da imam prijatelja, si je rekla kakor že dostikrat prej in ga pobožala po svilnati dlaki vrh glave.