Sami o tem na žalost nimajo pojma. Sestradani in izčrpani zaradi dolgoletnega izgnanstva se leno vlečejo po ograjeni ledini ter mahajo z repom, da si odganjajo muhe, in ne slutijo, da je v vsaki dlaki tega repa zapisana celotna zgodovina njihovega rodu, vse do prednikov iz slovenske Lipice, pa še malo bolj nazaj. Vendar iz nekega razloga konjem to ne pomeni prav veliko.
Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
---|---|---|
Sami | sam | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik |
o | o | predlog; mestnik |
tem | ta | kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik |
na | na | predlog; tožilnik |
žalost | žalost | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
nimajo | imeti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani |
pojma | pojem | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik |
Sestradani | sestradan | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik |
in | in | priredni veznik |
izčrpani | izčrpan | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik |
zaradi | zaradi | predlog; rodilnik |
dolgoletnega | dolgoleten | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik |
izgnanstva | izgnanstvo | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik |
se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
leno | leno | splošni prislov; nedoločena stopnja |
vlečejo | vleči | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina |
po | po | predlog; mestnik |
ograjeni | ograjen | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik |
ledini | ledina | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
ter | ter | priredni veznik |
mahajo | mahati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina |
z | z | predlog; orodnik |
repom | rep | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik |
da | da | podredni veznik |
si | se | povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost |
odganjajo | odganjati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina |
muhe | muha | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik |
in | in | priredni veznik |
ne | ne | členek |
slutijo | slutiti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina |
da | da | podredni veznik |
je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
v | v | predlog; mestnik |
vsaki | vsak | celostni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik |
dlaki | dlaka | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
tega | ta | kazalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik |
repa | rep | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik |
zapisana | zapisan | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik |
celotna | celoten | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik |
zgodovina | zgodovina | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
njihovega | njihov | svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, rodilnik, množina svojine |
rodu | rod | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik |
vse | vse | splošni prislov; nedoločena stopnja |
do | do | predlog; rodilnik |
prednikov | prednik | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik |
iz | iz | predlog; rodilnik |
slovenske | slovenski | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik |
Lipice | lipica | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
pa | pa | priredni veznik |
še | še | členek |
malo | malo | splošni prislov; nedoločena stopnja |
bolj | bolj | splošni prislov; primernik |
nazaj | nazaj | splošni prislov; nedoločena stopnja |
Vendar | vendar | priredni veznik |
iz | iz | predlog; rodilnik |
nekega | nek | nedoločni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik |
razloga | razlog | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik |
konjem | konj | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik |
to | ta | kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik |
ne | ne | členek |
pomeni | pomeniti | glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina |
prav | prav | členek |
veliko | veliko | splošni prislov; nedoločena stopnja |