ljali nebesa za nas v upanju, da bodo le oni spet prišli v raj, v katerem sedaj uživajo. Nobeno utemeljevanje poslancev opozicije, da gre za hudo kršitev pravnega reda, ni pomagalo. Občutek sem imel, da so se sicer zavedali, da kar delajo, ni pošteno, vendar so gledali v tla in pritisnili gumb proti novim občinam, pred tem pa so kot naviti gramofoni ponavljali že oguljene fraze, ki sem jih poslušal že prej, da nove tri občine ne izpolnjujejo pogojev, ker imajo manj kot 5000 prebivalcev, ker so nove občine drage, ker ne bodo mogle poslovati, da se bodo zmanjšala sredstva za občine (govorjenje na pamet in brez kakršnih koli argumentov) itn. Za nas so potegnili na plano še dopis vodstva KS Polhov Gradec, ki je pisalo v parlament, da so proti, da se bogati del občine izloči od ubožnega. Polhov Gradec se je vodilnim strankam v DZ kar zasmilil, kakšni reveži so in ne bodo mogli živeti v lastni občini. (Ko bom dobil magnetogram seje, bom v naslednjih številkah NČ lahko objavil bisere iz njihove razprave, kako so iz naših sokrajanov naredili tako rekoč občinske reveže in ne verjamem, da se ti strinjajo s tem.) Nič ni pomagalo, da smo v našem predlogu za novo Občino Dobrova navedli, da si je leta 2002 Polhov Gradec sam prizadeval, da bi prišel do svoje občine – takrat so mu v Državnem zboru zmanjkali samo trije glasovi in bi bil samostojna občina. Čudno, da so mu poslanci takrat priznali, da ima pravico do svoje občine, saj je bil takrat manj razvit kot je dandanes. V razpravi sploh niso ugotavljali, katere zahteve zakona o lokalni samoupravi ne izpolnjujemo, ki jih navaja zakon (da mora imeti nova občina samostojno šolo, zdravstveno službo, knjižnico itn.). Preslišali so navedbe iz razprave opozicije, da se nove, manjše občine relativno hitreje razvijajo kot velike, ker majhne težave občanov pridejo do hitrejše rešitve, da občani med seboj veliko bolje so-