Divji prašiči imajo v tem letnem času v naravi veliko hrane, zato se še toliko bolj peseneča, da so vdrli na ograjene pašnike ovac. Po mnenju mag. veterine Marka Vizjaka iz Kočevja je možna samo ena razlaga: "Prašiči so se prepustili udobju. So inteligentni in skušajo do hrane priti na čim lažji način, ovce pa so jih lahko dosegljiva hrana." Krivdo za to prepisuje nedopustnemu zaraščanju kmetijskih površin na Kočevskem, zaradi česar ni ostro ločene meje med gozdom in pašniki. To je še posebno videti prav v okolici Rajndola, kjer pašniki ponekod sežejo tudi v gozd in so zato primerni predvsem za ekstenzivno rejo. So pa zato divji prašiči prišli na pašnike, in kot meni Vizjak, imajo na njih tudi že svoja gnezda, kar pomeni, da so se tu naselili.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Divji divji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
prašiči prašič samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
letnem leten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
času čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
v v predlog; mestnik
naravi narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
hrane hrana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zato zato priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
še še členek
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
peseneča pesenečati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
vdrli vdreti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; tožilnik
ograjene ograjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
pašnike pašnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ovac ovca samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Po po predlog; mestnik
mnenju mnenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
mag. mag. okrajšava
veterine veterina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Marka Mark samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Vizjaka Vizjak samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
iz iz predlog; rodilnik
Kočevja Kočevje samostalnik, lastno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
možna možen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
samo samo členek
ena en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
razlaga razlaga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Prašiči prašič samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
prepustili prepustiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
udobju udobje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
So biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
inteligentni inteligenten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
skušajo skušati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
do do predlog; rodilnik
hrane hrana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
priti priti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
na na predlog; tožilnik
čim čim splošni prislov; nedoločena stopnja
lažji lahek splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
način način samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ovce ovca samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
dosegljiva dosegljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
hrana hrana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Krivdo krivda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
prepisuje prepisovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nedopustnemu nedopusten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, dajalnik
zaraščanju zaraščanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
kmetijskih kmetijski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
površin površina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
na na predlog; mestnik
Kočevskem Kočevsko samostalnik, lastno ime; srednji spol, ednina, mestnik
zaradi zaradi predlog; rodilnik
česar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
ostro ostro splošni prislov; nedoločena stopnja
ločene ločen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
meje meja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
med med predlog; orodnik
gozdom gozd samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
pašniki pašnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
še še členek
posebno posebno splošni prislov; nedoločena stopnja
videti videti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
prav prav členek
v v predlog; mestnik
okolici okolica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Rajndola Rajndol samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
kjer kjer podredni veznik
pašniki pašnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ponekod ponekod splošni prislov; nedoločena stopnja
sežejo seči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tudi tudi členek
v v predlog; tožilnik
gozd gozd samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
primerni primeren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
predvsem predvsem členek
za za predlog; tožilnik
ekstenzivno ekstenziven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
rejo reja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
So biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
pa pa priredni veznik
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
divji divji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
prašiči prašič samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
prišli priti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; tožilnik
pašnike pašnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
kot kot podredni veznik
meni meniti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Vizjak Vizjak samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
na na predlog; mestnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, mestnik
tudi tudi členek
že že členek
svoja svoj povratni zaimek; srednji spol, množina, tožilnik
gnezda gnezdo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
naselili naseliti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
zapri
vir: Dolenjski list
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dolenjski list
avtor: neznani novinar