Vendar to ni edini vzrok, zaradi katerega so divje mačke primerne za nosilke ideje o mreži poti za divje živali. Če odštejemo njihovo dejansko divjost – nikoli se ne pustijo ukrotiti –, so enako ljubke kot domača tigrasta mačka, ki prede (hišne mačke izvirajo iz druge podvrste, nubijske mačke). Predvsem pa je Felis silvestris silvestris popolna »ciljna vrsta« za koridorski koncept. Ta gozdna žival s košatim repom namreč potrebuje za preživetje še posebno raznolik habitat: čim bolj rustikalne gozdove z drevjem različne starosti, veliko mrtvega lesa in goščave, kjer se lahko skriva čez dan. Tudi dva do pet mladičev, ki jih divje mačke skotijo spomladi, rade poskrijejo v votlih hlodih ali starih jazbinah. Ljubijo še od sonca obsijane jase, z grmičjem obrasle gozdne robove in robidovje, kjer švigajo miši. Ti plenilci ljubijo tišino, se pravi gozd, skozi katerega ne divjajo kolesarji na gorskih kolesih.