Malo sem zašel od plombe, pa nič ne de. Vsem tistim, ki na dolgo in široko kritizirajo Cerkev in ji z vsemi znanimi parolami pripisuje vse najslabše, je nekako skupno mišljenje, da verovati, pomeni imeti plombo na možganih. Pa sem malo bolj razmislil tudi o tej plombi. Plomba v bistvu ni nič slabega, opozarja nas sicer na to, da zadeva ni čisto nova, vendar popravljena, plombirana. Tudi za naše možgane težko trdimo, da so res popolnoma novi in »glanc« in vsevedni, tu pa tam pa so malo tudi potrebni popravila. Izraz plomba uporabljajo, poleg zobozdravnikov, tudi avtokleparji in asfalterji. S plombo pač zamašijo luknjo v zobu, v avtomobilski pločevini ali asfaltu. Plombiran zob se uporablja kot nov. Če je v asfaltu plomba, se kar lepo pelješ naprej. Plomba torej ni nekaj slabega. Problem je s tistimi, ki nimajo plombe. Če ni plombe, ostane luknja in če je ta luknja v možganih, je to zelo velik problem. V luknji se nabirata umazanija in gniloba in skozi luknjo tudi vse izpuhti. Torej boljša je plomba kot luknja v možganih. Luknja v možganih pa je res problem.