Že prvi vtis ob prihodu na igrišče je pozitiven, saj je zares vrhunsko urejeno. Takoj se opazi, da lastniki vlagajo v vzdrževanje in pripravo celotnega igrišča, saj je vsak detajl skrbno negovan. Že začetek s parom 5, ki meri 499 metrov, je pravi način za spoznavanje igrišča. Drevesa lepo ločujejo igralna polja in peskovniki so postavljeni na vseh ključnih mestih. Navdušil nas je fin bel pesek, ki poleg lepotnega učinka pomirjujoče deluje tudi na igralca, saj nima nobenih težav pri udarcih iz bunkerjev. Že prva, izredno hitra zelenica je bilo pravo opozorilo, da bodo zaključni udarci najpomembnejš i del igre in da igrišče ne nosi zaman oznake Championship. Huda zima z veliko zmrzali in ledu je lani povzročila precej škode, zato so zamenjali travo na devetih zelenicah, ostale pa bodo po koncu letošnje sezone. Zato so bile nove zelenice s travo T4 precej hitrejše od starih, kar je bilo lepo vidno po dolžini naših zaključnih udarcev. Luknja številka dva je kar 212 metrov dolg par 3, kjer je prostora za zgrešene udarce dovolj, a je do zastavice dolga pot. Na tretji luknji (313 metrov, par 4), ki je najlažja na igrišču, se prvič srečamo z dvignjeno zelenico, ki jo varujeta dva peskovnika. Harradinovo delo je tudi v Zell am Seeju zelo razpoznavno in nosi njegov pečat, ki je podoben blejskemu. Kombinacija kratkih polj je vedno začinjena z zavijanjem v levo ali desno, svoje pa so dodale tudi številne male brunarice, ki otežujejo igro, a so zelo primerne za zavetje v deževnih dneh. Četrta luknja je zaradi jezera, ki zavzema polovico čistine ravno na mestu, kjer pristane največ žog, in auta na desni strani, ki teče po celotni dolžini (igrišče tu meji na cesto), druga najtežja na igrišču in ima znova dvignjeno zelenico. Tudi naslednje štiri luknje, ki cikcak tečejo po igrišču, so polne naravnih ovir in brunaric, ki dajejo svojevrsten videz igrišču. Deveto polje se ne vrne nazaj h klubski hiši, ampak je sredi igrišča, tako da je potrebno odigrati vseh 18 lukenj, preden se vrnete nazaj do parkirišča. Harradine je sestavil kombinacijo težkih in lahkih igralnih polj, tako da mora ostati igralec vse čas popolnoma zbran. Nekoliko lažjim luknjam (13 do 16), kjer sta tudi dva enostavna para 3 in kratka para 4, sledi najtežja luknja na igrišču (390 metrov, par 4), ki zavija v levo in ima veliko jezero, ki se začne 150 metrov pred dvignjeno zelenico. Tudi zadnja luknja (518 metrov, par 5) ni enostavna, saj zelenico varuje malo jezero.