Res je bilo. Precej strma Velika Ponikev je ujela ogromno rib. »Že deset let tukaj ni blu skoru nič, zdaj pa tolku!« se je čudil Abrahamsberg. Rib je toliko več, ker predlani jezero ni presahnilo in je ves ribji živelj preživel, pomagala pa je še zelo dobra drst. Na pomoč jim prihitijo mladinci, med njimi tudi Boštjan Klančar, ki sem ga prvi dan srečal v Vodonosu, kjer je iskal ščuke, ki se jih ni bilo mogoče rešiti, in ne dolgo za tem, ko sva s Šparemblekom srečala nekega možaka in je Jože ravnodušno pojasnil: »Vidiš, to je pa krivolovec.« Le-teh ni smiselno preganjati, ker tako in tako ne najdejo dosti, veliko bolj škodljivi so tisti, ki pridejo lovit z mrežami. Klančar je, kot je v navadi, lovil z rokami, kot zna vsak domačin. Iz majhne luže je na breg vrgel ščuko ali dve. Vendar ribe tudi pomaga reševati, kar je zdaj dokazal.