Zaradi številnih pričanj torej ni nobenega dvoma, da gre za velikega morskega psa. Vse pa kaže, da ne gre za človeku nevarnega belega morskega psa (»ljudožera«), ampak po vsej verjetnosti za človeku povsem nenevarnega psa orjaka, ki lahko doseže tudi 15 metrov dolžine in se hrani samo s planktonom. Če je dolg res samo od pet do šest metrov, bi to lahko bil mladič. Glede na pričevanja, po katerih naj bi bil rjavkaste barve in naj bi plaval na površini ves čas z odprtimi usti, to ustreza značilnostim nenevarnega orjaka. Ta nima zob, saj se prehranjuje tako, da preceja morsko vodo, pri čemer se pri škržnih režah lovi plankton. Tudi to, da je pripraval po vodi, ki ima devet stopinj Celzija), govori v prid orjaku, kajti beli morski volk ima raje toplo morje. Izolski ribiči so pred leti pred hrvaško istrsko obalo na odprtem resda ulovili šest metrov dolgega belega volka, vendar se pogosteje zgodi, da zaide v severni Jadran orjak. Tudi v Tržaškem zalivu je bil v preteklosti že nekajkrat opažen. V vsakem primeru gre za redek obisk, neglede na to, za katero od obeh vrst psa gre.