Tako so npr. batane v zalivih, kot je Dajla, vse opremljene s šipo, ki je vmeščena na izrazito sprednjem delu dna na svojstven način. Batane za lov z mrežo imajo nadvse široko linijo z veliko palubo, da lahko delajo na njej z mrežami, ki rabijo veliko prostora. Eden izmed dveh tipov Savudrijskih batan je prava poslastica. To je batana v katero se marsikdo ne bi upal usesti, kaj šele z njo izpluti na odprto morje. Batana je namreč brez pravih reber (ima le kratke opornice na notranji strani bokov), z dnom, ki ga sestavljajo počez zabite deščice. Stare Piranske in Koprske batane so bile za razliko od Rovinjskih zelo nizke in široke. Izolske so imele nadvse ozko krmno zrcalo, ker so Izolani najraje veslali z enim veslom ob strani na krmi itd. Kljub omenjenim izvedbam, pa je najbolj tipično Istrsko batano v splošnem možno opisati kot plovilo, ki ima ravne, navzven nagnjene boke, koničast premec in rahlo usločeno dno. Krmo zaključuje ravna deska-zrcalo. Ima 5 do 10 reber, ki pa niso bila vedno narejena iz sicer zaželjenega hrasta. Oplata iz celih desk je debela cca 2 cm in je od jelke ali celo smreke, zato ni zdržala dolgo časa. Zaradi trdnosti in žilavosti batane je pomembno, da so deske iz enega kosa, zato niso zlahka presegle dolžine 4,5 m, saj je bila to nekoč standardna dolžina deske.