Opravljali bodo le pričakovani obseg dela, odpovedali pa bodo tudi pogodbe, ki so jih sklenili za dodatno delo. Z belo stavko bodo vztrajali do 1. oktobra, potem pa bodo pristop zaostrili. Od 1095 se jih je opozorilni stavki pridružilo 862, kmalu po koncu stavke pa je postalo jasno, da med sodniki dobesedno vre. Po naših informacijah iz vrst sodnikov prihajajo mnogo bolj radikalni predlogi, kot pa jih vladi posreduje stavkovni odbor. O možni odpovedi sodelovanja v volilnih komisijah, s čimer bi lahko ogrozili izvedbo posvetovalnega referenduma in državnozborskih volitev, Roblekova pravi, »da bo to prišlo v poštev, če sedanje zahteve ne bodo zalegle«. Med zahtevami izrednega občnega zbora je tudi ta, da naj sodniških plač ne ureja zakon o plačah v javnem sektorju, temveč zakon o sodniški službi, primerljive pa morajo biti s plačami poslancev in ministrov. Posvetili so se tudi vprašanju o civilni in kazenski odgovornosti sodnikov. Po novem določilu kazenskega zakonika je namreč sodnik, ki zavestno krši ali izkrivlja pravo, da bi stranki škodoval ali ji neupravičeno dal prednost, lahko kaznovan z zaporom do treh let. Sodniki menijo, da je takšno ravnanje poseg v neodvisnost sodnikov. »V družbi, kjer je toliko sodnih sporov, kjer se sodnike zelo pogosto toži in se vlaga ovadbe zoper njih, je to samo odpiranje lova na čarovnice,« še meni Roblekova.