Če je Rapsodija veliki ameriški spev tega stoletja, je Adagio za godala Samuela Barberja njen minuciozni antipod. Asketski zven, ki ga večina tukajšnjega občinstva verjetno prepozna kot avizo tretjega radijskega programa, marsikomu pa je ostal v spominu tudi kot naslovna glasba iz filma Platoon Vod smrti Oliverja Stonea, je po krivici stlačen nekam med tako imenovane bise, torej skladbe za dodatek. Dolžina včasih žal opredeljuje žanr, zasedba pa koncertno zaporedje. Subtilno mladostno delo iz leta 1936 je dejansko ostalo tudi najpopularnejša stvaritev nadarjenega in samosvojega Barberja. Za razloček od njega je bil Aaron Copland, skladatelj, ki je preživel domala vse naše stoletje, pravi erudit in hedonist. V ameriško glasbeno življenje je uvedel zaželeno prakso študija v Evropi, saj je bil prvi, ki se je spopolnjeval pri karizmatični pedagoginji Nadii Boulanger; bil je nadvse sposoben organizator, brez katerega si ne bi bilo moči misliti vsaj petih festivalov; kot kak francoski cineast je kariero začel pri časopisih in se povzpel iz kritike, kar med muziki ni ravno v navadi; bil je profesor na Harvardu, kjer je nasledil Igorja Stravinskega, in predaval predmet, ki so ga pred tremi leti, po smrti Leonarda Bernsteina spet prepustili Evropejcu in spet glasbeniku, Lucianu Beriu, to je poetiko. Nasledek teh predavanj je knjiga Music and Imagination (1953), delo, ki ga kaže še danes priporočati vsakemu nadebudnežu, ki se ubada z nerešljivim vprašanjem, kako pisati o glasbi. In navsezadnje je Copland, če pustimo ob strani goro del, ki jih je spisal v svojem večkodevetdesetletnem življenju, tudi človek škandala. Po letu 1942, ko je spisal redko izvajan Lincolnov portret za pevsko sposobnega recitatorja in orkester, so ga v Beli hiši uvrstili na seznam avtorjev, katerih dela so primerna za predsedniške inavguracije. Pa sta se k nesreči ujela Johnsonova prisega in McCarthyjev lov na čarovnice. Lincolnov portret je bil izbran za skladbo, ki bo odigrana tik za himno. Nikoli ni bila. Večer pred inavguracijo so jo spričo svobodoljubnih zamisli umaknili s protokola, njen kreator pa je prišel na črn seznam. Lincolnove politične spise bo v petek odrecitiral Boris Ostan.