Včerajšnji lokalni tisk je evropske pogajalce pozdravil s hladnim tušem: dnevnik pekinške mladine je namreč na prvi strani zapisal, da Evropi ni mogoče dati več od tistega, kar je bilo obljubljeno drugim partnerjem. Evropa je za Japonsko, Hongkongom in Ameriko četrti kitajski gospodarski partner, vendar pa domačini Uniji očitajo preveliko spoštljivost do mnogo bolj agresivne in gospodarsko močnejše Amerike. Priznati morate, da brez soglasja ZDA Evropa v zadnjih nekaj letih ni storila niti enega koraka, mi je pred nekaj časa dejal visoki funkcionar kitajskega zunanjega ministrstva, ki meni, da je krivda na evropski strani. Ta opazka je povsem v skladu z bolj realnimi pričakovanji evropskih pogajalcev, ki namigujejo, da bodo povsem zadovoljni, če bodo dosegli enake pogoje, kot so jih Američani. Toda ne glede na vsebino sporazuma, ki ga bosta Bruselj in Peking podpisala ta ali pa kateri drugi teden, velja omeniti, da gospodarske zbornice držav članic EU, ki so na Kitajskem navzoče z velikim kapitalom in številnimi mešanimi družbami, močno dvomijo, da bo Kitajska po morebitnem vstopu v WTO dejansko spoštovala in izpolnila vsa podpisana pravila.