Vrhniški Cankar Nekaj Vrhničanov ob odprtju razstave pred pročelje nekdanje vrhniške čitalnice. Odbor mnenja žirije v ničemer ni upošteval. Objavil ni niti rezultatov razpisa. Pretekla sta več kot dva meseca, ne da bi kiparji, ki so konkurirali na natečaju, zvedeli za odborovo odločitev. Ta je izdelavo spomenika potihoma naročil Ivanu Jurkoviču po osnutku »Mislec«, ki ga je bila žirija soglasno odklonila. Pri tem se je skliceval na vrhniški »ljudski glas«, ki se je odločil za Jurkoviča, čigar osnutek je bil najbolj podoben pisatelju, Spomenik so zelo slovesno odkrili 10. avgusta 1930. Slavnostni govornik je bil Fran S. Finžgar. Istega dne so odkrili tudi spominsko ploščo na Cankarjevi spominski hiši na Klancu. Fran S. Finžgar je po odkritju spomenika zapisal: »O umetnostni vrednosti spomenika so strokovnjaki različnih mnenj … Ljudstvu je spomenik – tako se glase poročila od mnogih strani – všeč in tako bi bil vsaj ta njegov namen dosežen. Tudi nam, ki smo poznali Cankarja v življenju, se zdi, da je zunanja stran njegovega telesa točno podana, manj pa je v sohi tistega nemirnega, vedno delujočega, otožnega in obenem upornega duha Cankarjevega, katerega naj bi kipar skušal ohraniti potomcem. – Vrhnika sme biti ponosna, da je prva postavila svojemu največjemu sinu in oboževalcu spomenik. Na Ljubljani je zdaj, da pokaže, da ne zaostaja za Vrhniko! In to post se bomo še huje udarili, še ostreje in strožje merili, ko bo šlo za odločitev, kakšen naj bo kamen ali bron našemu Ivanu v spomin.« V Ljubljani je šele po desetletjih oživela ideja o spomeniku Ivanu Cankarju. Leta 1969 so razpisali interni anonimni natečaj za izdelavo idejne rešitve za spomenik. Odzvalo se je 6 kiparjev. Prispeli osnutki niso dosegali tiste razvojne stopnje, da bi se žirija lahko odločila, kdo bo izdelal spomenik. Tri enakovredne druge nagrade so podelili Petru Černetu, Dragu Tršarju in Janezu Boljki. Osnutki, razstavljeni v Mestni galeriji, tudi niso navdušili obiskovalcev. Pripravljalni odbor je od februarja 1971 razpisal drugi »splošni slovenski anonimni natečaj«. Tokrat je prispelo 13 osnutkov. Prve nagrade niso podelili, drugo zvišano nagrado je prejel Janez Boljka, dve tretji pa Igor Skulj in Lojze Drašler. Nad razstavljenimi osnutki obiskovalci niso bili navdušeni. Pripravljalni odbor in žirija pa sta se odločila, da izdelavo spomenika zauMarija Oblak Čarni predstavlja razstavo; v ozadju pata Janezu BolIgor Berginc, ki je razstavo odprl, in igralec Boris jki. Ostan. Kipar Janez Boljka se je lotil dela in maja 1974 je v Mali galeriji razstavil izbor 13 svojih plastik, osnutkov in študij za Cankarjev kip. Načrtoval je do 4 m visok spomenik s fontano, ki bi ga do leta 1976 postavil v bližini Šumija. Odmevi so bili pozitivni in negativni. Vendar je dobil toliko različnih pripomb in celo grozilna pisma, da se je naročilu nepreklicno odpovedal. Leta 1976 pa je v Zvezdi postavil na ogled svojega Cankarja kipar Bojan Kunaver, ki z njim ni konkuriral na nobenem natečaju. Kip je moral kmalu umakniti. Odbor za izgradnjo Kulturnega doma Ivana Cankarja je spomladi 1979 razpisal tretji natečaj za Cankarjev spomenik, ki naj bi stal pred kulturnim domom. Žirija je izbrala osnutek Slavka Tihca. Spomenik, sestavljen iz lamel, je visok 3,3 m, v širino in globino pa meri 2,6 m. Na njem sta poleg Cankarjevega obraza vidna še njegov podpis in rokopisni citat: »Moje delo je slutnja zarje.« Spomenik je bil slovesno odkrit 10. maja 1982.« Razstava bo odprta do 6. junija 2006 in je resnično vredna ogleda. Sestavljena je iz treh sklopov; prvi govori o vrhniškem, drugi pa o ljubljanskem kipu, prikazani so časopisnih izrezki in fotografije, kako so se prepirali glede postavitve obeh kipov. Tretji sklop pa prikazuje upodobitev Cankarja izpod rok kiparja Janeza Boljke. Skulptur je 9 in so jih prijazno posodili iz Galerije Božidarja Jakca iz Kostanjevice na Krki. Za kratek kulturni pridih je poskrbel igralec Boris Ostan in tako še bolj popestril prijeten večer. S.S.