“Zaslug za preprečitev te gradnje ne gre pisati Društvu za kakovost bivanja, Koordinaciji za omejevanje igralništva, Komisiji RS za medicinsko etiko, varuhinji človekovih pravic, pesniku Tonetu Pavčku, budistični kongregaciji v Sloveniji, katoliški Cerkvi ali kakšnemu drugemu ’predimenzioniranemu fenomenu glasne manjšine’, še manj seveda večini prebivalstva, ki gradnjo megaigralnice podpira. Megaigralnice v Sloveniji ne bo, ker sta Janez Janša in George W. Bush, po posvetovanju z drugimi odgovornimi v igralništvu in politiki, skupno presodila, da to ne bi bilo pametno in koristno. Torej gradnji nima smisla nasprotovati, saj je že odločeno, da megaigralnice v Sloveniji ne bo”. Tudi take so lahko dimne bombe in ’ljubljanska’ megla. Če bi zgoraj zapisano držalo, potem smo vsi, ki se trudimo okoli peticije proti širitvi igralništva, ’zaostali’ in ne le nestrokovni, kot nam očitajo nekateri ’znanstveniki’. Borimo se proti sicer ’dobri priložnosti’, ki pa niti ne obstaja. Prav tako pa so nori, če zgornje trditve držijo, tudi tisti, ki širijo pamflete in prepričujejo državljane RS, da je t.i. ’zabaviščni turizem’ steber in vlečni konj razvoja naše države (npr. Demokracija priloga, 30. avgust 2007). Nekateri utopisti so, da bi zavrnili vse kritike, postavili tezo o ’družbeno sprejemljivem igralništvu’ v prihodnosti. Če to drži, je bilo igralništvo doslej družbeno nesprejemljivo - vsi, ki so ga hvalili in propagirali, pa so nam lagali in nam, ker še nismo zgradili megaigralnice, kjer bi nastopila nova era igralništva, še vedno lažejo. Raziskave kažejo, da je javnost glede izgradnje megaigralnice razdeljena na polovico. Ljudski glas dodaja, da celo med zaposlenimi v Hitu vre. Od kod ’znanstvenikom’ podatek, da je večina ljudi za gradnjo megaigralnice, proti pa je le peščica, ki pa je v javnosti preveč glasna? Morda bo ’preglasna manjšina’ v naslednjih dneh dobila še eno priporočilo: “Nasprotniki megaigralnice, naučite se malo olike, znižajte tone ali še bolje - bodite tiho! Ali še ne veste, da pri nas ni demokracije? Kdor je proti megaigralnici, ne ve, kaj govori, in potrebuje psihiatra! Kdor ne išče sreče v igralnicah, ni Slovenec!” Sprašujem se: kako bo bodoča humana igralniška industrija poskrbela za preventivo in kurativo, če bo med prvimi poslala v psihiatrične bolnišnice prav psihiatre, zdravnike, pesnike in duhovnike? Bogdan Vidmar