Vrag, ki velja sicer za poosebljenje zla, je v nekaterih zgodbah lahko tudi prav komična pojava, ki izvabi človeku nasmešek na usta. Tako je tudi Mikulov vrag, katerega se je gospodar želel znebiti in ga je vrgel v Kolpo, prišel domov še pred kmetom in ga sedeč na zapečku veselo pozdravljal: »Jaz sem že suh!«. Tudi veter se v ljudskih pripovedih pojavlja v personificirani podobi, saj so si ga ljudje predstavljali kot razcapanega, opraskanega in raztrganega starca. Tako ni nič nenavadnega, da še posebej v vetrovnih krajih ljudske bajke pripovedujejo, kako se je veter maščeval ljudem, zato ker so ga preklinjali. Pri Vetrnem izviru v soteski Rače naj bi bilo nekoč jezero, kamor je naplavilo jarem volov, ki so padli v vodo pri Močilniku. Podobno je tudi dež lahko poosebljen in ima mlade, kot se šalijo v Bohinju in kot je prišlo že v pregovorno rabo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Vrag vrag samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
velja veljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
sicer sicer členek
za za predlog; tožilnik
poosebljenje poosebljenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
zla zlo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
nekaterih nekateri nedoločni zaimek; ženski spol, množina, mestnik
zgodbah zgodba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
prav prav členek
komična komičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
pojava pojava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
izvabi izvabiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
človeku človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
nasmešek nasmešek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
na na predlog; tožilnik
usta usta samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
Mikulov mikulov samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
vrag vrag samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
katerega kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
gospodar gospodar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
želel želeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
znebiti znebiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
in in priredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vrgel vreči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; tožilnik
Kolpo Kolpa samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
prišel priti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
domov domov splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
pred pred predlog; orodnik
kmetom kmet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
sedeč sedeč prislov, deležje
na na predlog; mestnik
zapečku zapeček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
veselo veselo splošni prislov; nedoločena stopnja
pozdravljal pozdravljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
Jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
že že členek
suh suh splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Tudi tudi členek
veter veter samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
ljudskih ljudski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
pripovedih pripoved samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
pojavlja pojavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
personificirani personificiran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
podobi podoba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
saj saj priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
predstavljali predstavljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
kot kot podredni veznik
razcapanega razcapan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
opraskanega opraskan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
raztrganega raztrgan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
starca starec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
nič nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
nenavadnega nenavaden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
še še členek
posebej posebej splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
vetrovnih vetroven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
krajih kraj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
ljudske ljudski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
bajke bajka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
pripovedujejo pripovedovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
veter veter samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
maščeval maščevati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
ljudem človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
zato zato priredni veznik
ker ker podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
preklinjali preklinjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
Pri pri predlog; mestnik
Vetrnem vetrn splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
izviru izvir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
v v predlog; mestnik
soteski soteska samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Rače Rača samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
nekoč nekoč splošni prislov; nedoločena stopnja
jezero jezero samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
kamor kamor podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
naplavilo naplaviti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
jarem jarem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
volov vol samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
padli pasti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; tožilnik
vodo voda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pri pri predlog; mestnik
Močilniku močilnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Podobno podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
dež dež samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
poosebljen poosebljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
in in priredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
mlade mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
kot kot podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
šalijo šaliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; mestnik
Bohinju Bohinj samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
kot kot podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prišlo priti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
že že členek
v v predlog; tožilnik
pregovorno pregovoren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
rabo raba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Pravljične poti v zgodovino : družinski izletniški vodnik
avtor: Irena Cerar