Vrag, ki velja sicer za poosebljenje zla, je v nekaterih zgodbah lahko tudi prav komična pojava, ki izvabi človeku nasmešek na usta. Tako je tudi Mikulov vrag, katerega se je gospodar želel znebiti in ga je vrgel v Kolpo, prišel domov še pred kmetom in ga sedeč na zapečku veselo pozdravljal: »Jaz sem že suh!«. Tudi veter se v ljudskih pripovedih pojavlja v personificirani podobi, saj so si ga ljudje predstavljali kot razcapanega, opraskanega in raztrganega starca. Tako ni nič nenavadnega, da še posebej v vetrovnih krajih ljudske bajke pripovedujejo, kako se je veter maščeval ljudem, zato ker so ga preklinjali. Pri Vetrnem izviru v soteski Rače naj bi bilo nekoč jezero, kamor je naplavilo jarem volov, ki so padli v vodo pri Močilniku. Podobno je tudi dež lahko poosebljen in ima mlade, kot se šalijo v Bohinju in kot je prišlo že v pregovorno rabo.