Več jih je bilo. Heike Drechsler je bila dvakrat olimpijska, dvakrat svetovna in štirikrat evropska prvakinja, če naštevam samo prvenstva na prostem. Poleg tega je visoka, blond in prijetna. Odlično zanjo, odlično zame in odlično za promotorje atletskih mitingov. Tudi s Sally Gunell se je dalo odlično poslovati, zelo priljubljena je bila. Jolanda je danes med najbolj zaželenimi atletinjami, njeni svetli lasje, ki vihrajo med tekom, so njen zaščitni znak. Finančno ji gre zelo dobro. Če bo na svetovnem prvenstvu v Parizu Kelli White tekla normalno, lahko osvoji zlato kolajno v šprintu na 100 in 200 metrov ter v štafeti 4 krat 100 metrov. To bi bil seveda odličen zaslužek za oba. Toda če bi se moral odločiti za najpopolnejši »paket« v eni osebi, upoštevaje seveda atlete, ki sem jih ali jih še zastopam, bi se odločil za Colina Jacksona. Z leti je nekako postal moj partner, veliko se je pogovarjal z novimi atleti v skupini, tudi na Jolando je odlično vplival. Colin je zame največji gospod v atletiki. Gledano zgolj skozi zaslužek je bil v atletiki doslej najmarkantnejša figura Carl Lewis. Če verjamete ali ne, popularnost Bena Johnsona ni nikoli zares usahnila. Zastopal sem ga od leta 1991 do leta 1993, torej po dopinškem škandalu na olimpijskih igrah v Seulu, ko se je poskušal vrniti. Leta 1992 sva samo z nastopi na manjših mitingih zaslužila 800.000 dolarjev. Za velike mitinge, ki upoštevajo tekoče rezultate, je bil nezanimiv, na manjših mitingih so se tepli zanj. Dogodki so bili razprodani, okoli manjših štadionov so ljudje plezali celo po drevesih, da bi ga videli. Tekel je slabo, a za ljudi je bil kot kruto padli bivši šampion zanimiv. Kot v boksu Mike Tyson. Ben je bil vrhunski atlet, ne preveč inteligenten in obdan z napačnimi ljudmi. Ko se je na začetku sezone 1993 spet pojavil pretirano močan, sem takoj videl, da se je spet napolnil s prepovedanimi snovmi. Spet je verjel napačnim ljudem. Danes je kondicijski trener nekega nogometnega moštva v Libiji.