To so skrajni primeri, kako se ljudje enačijo z vlogami navadno s službo, nazivom ali poklicnim naslovom. “Sem medicinska sestra”, “sem učitelj”, “sem odvetnik” so stavki, ki jih slišite vsak dan in ob katerih se ne zamislite. Toda veliko ljudi resnično zamišlja sebe s temi nazivi. Kot da so v resnici njihova služba ali naziv.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
skrajni skrajen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
primeri primer samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
enačijo enačiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
z z predlog; orodnik
vlogami vloga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
navadno navadno splošni prislov; nedoločena stopnja
s z predlog; orodnik
službo služba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
nazivom naziv samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
ali ali priredni veznik
poklicnim poklicen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
naslovom naslov samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
Sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
medicinska medicinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
sestra sestra samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
učitelj učitelj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
odvetnik odvetnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
stavki stavek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
slišite slišati glavni glagol; dvovidski, velelnik, 2. oseba, množina
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
dan dan samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
ob ob predlog; mestnik
katerih kateri vprašalni zaimek; ženski spol, množina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
zamislite zamisliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
Toda toda priredni veznik
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
resnično resnično splošni prislov; nedoločena stopnja
zamišlja zamišljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
sebe se povratni zaimek; tožilnik
s z predlog; orodnik
temi ta kazalni zaimek; moški spol, množina, orodnik
nazivi naziv samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
Kot kot podredni veznik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
resnici resnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
njihova njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
služba služba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
naziv naziv samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
zapri
vir: Mladinska knjiga
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Spremeni igro
avtor: neznani avtor