Tako se je začela njegova avantura pri Barceloni, ki traja še sedaj. Igral je za vse mladinske selekcije in že pri 16 letih je leta 2004 debitiral v članskem moštvu na prvenstveni tekmi proti Espanyolu. Leto kasneje proti Albaceteju pa je tudi dosegel prvi zadetek. Prve zvezdne trenutke je začel doživljati v sezoni 2005/06, ko je prvič osvojil ligo prvakov, pri 20 letih pa je bil tudi že ljubljenec navijačev. Največje uspehe je doživel lani, ko je z Barcelono pod vodstvom Pepa Guardiole osvojil vse možne lovorike. Zadel je tako v finalu lige prvakov proti Manchester Unitedu, odločilen zadetek pa je prispeval še na klubskem svetovnem prvenstvu proti argentinskemu Estudiantesu. Z Barcelono je v sezoni 2009/10 dosegel rekordno število točk v prvenstvu in na 49 tekmah zabil neverjetnih 43 golov. Zadetki pa še zdaleč niso njegova največja odlika, prezreti ne gre njegove podaje, preigravanja in veliko drugega, kar še vedno jemlje dih v svetu nogometa. Še največja pomanjkljivost v njegovi igri je število pretečenih kilometrov na tekmi, saj sodi med tiste, ki najmanj pretečejo. Kljub temu je tudi jasno, da ne sodi med tiste borce na sredini igrišča, temveč med nogometne umetnike in genije. Njegova preigravanja, hitrost, spretnost, nepredvidljivost so užitek za vsakega, ki si kadarkoli ogleda tekmo, na kateri blesti Argentinec. Mladenič sicer živi umirjeno življenje, zato je tudi pravi vzor za mladeniče.