Kapetan, prvi zvezdnik moštva in daleč največji ljubljenec navijačev so nazivi (brez težav bi dodali še kakšnega), ki že sami po sebi dovolj zgovorno pričajo o tem, kaj rdeči svet od enega najboljših evropskih vezistov pričakuje pojutrišnjem. Potem ko je prvi letošnji Liverpoolov finale (finale angleškega ligaškega pokala proti Chelseaju) odločil z avtogolom, ga ni navijača moštva z Anfielda, ki si ne bi najbolj želel tega, da bi odločilni žebelj v Milanovo krsto zabila prav ta rdeča nogometna ikona. Že res, vsak zadetek ali poteza, ki bi se na koncu izkazala za odločilno, ne bi bila v mestu Beatlov nikoli pozabljena in bi se z zlatimi črkami zapisala v bogato zgodovino ekipe, ki nikoli ne hodi sama, a če bi bil avtor te poteze Steven Gerrard, bi vse skupaj dobilo še dodatno, nesluteno dimenzijo. »Želim si ostati v Liverpoolu, a le če bom imel priložnost za osvajanje pomembnih stvari,« je pred meseci - ko je rdečim kazalo zelo slabo in jim je grozil izpad iz lige prvakov - napovedal Steven. Zdaj je dobil, kar je želel. Priložnost je tu. In to kakšna.