Po retrospektivah Šoheija Imamure, Kendžija Mizogučija, Jasudžira Oza, Keisuka Kinošita ter lanske retrospektive sodobnega japonskega filma se kinotečno spoznavanje zgodovine japonske kinematografije, ki vsako leto nastaja s pomočjo sedaj že tradicionalnega sodelovanja z Japonskim veleposlaništvom na Dunaju, nadaljuje z retrospektivo filmov Mikia Narusa (1905-69). Režiser spada ob Ozuju in Mizogučiju med tri najpomembnejše pionirje japonskega filma, njegova prva dela, ki so tako kot pri ostalih dveh mojstrih zgodnjega obdobja večinoma izgubljena, so nastala še v času nemega filma. Naruse je bil pogosto zapostavljan, tako doma kot v tujini, še posebej pri povojnih kritikih, ker naj ne bi izpolnil kriterija, ki ga je zagovarjal Akira Kurosava, da je v filmih treba biti »pozitiven in konstruktiven«. Junaki Narusejevih filmov so bil namreč nesrečni in ubogi, še posebej črno pa je v filmih predstavljal življenje japonske ženske (te se nikoli ne poboljšajo in nikoli ne napredujejo). Na tematiko režiserjevih filmov naj bi vplivalo izjemno revno življenje njegove družine, ki Mikiu ni mogla omogočiti boljšega šolanja, kot dveletno obrtno šolo. Komaj petnajstleten je moral zaradi očetove smrti začeti iskati službo. Zaposlil se je v studiu Kamata filmske družbe Šočiku kot rekviziter. Celo desetletje je opravljal najrazličnejša slabo plačana asistentska dela, dokler ni leta 1930 debitiral kot režiser s slapstick komedijo Chambara fufu, ki jo je zaradi kratkega produkcijskega roka snemal neprekinjeno 36 ur in se nato zaradi izčrpanosti zgrudil. Naruse ni nikoli snemal zgodovinskih filmov, temveč so ga zanimale izključno sodobne teme. Najbolj pogosto je prikazoval težave revnejšega srednjega sloja Japoncev, prizori njegovih filmov pa veljajo za še mračnejše od Ozujevih. Kljub temu se Narusejevi karakterji nikoli ne predajo, ampak s trmasto predanostjo in spoštovanjem do samega sebe vztrajajo v iskanju sreče. Toda naj se še tako trudijo, ne morejo ubežati svoji usodi. Retrospektiva prinaša 18 Narusejevih filmov, vsi bodo prikazani septembra, razen njegovega najbolj priljubljenega filma na Japonskem Plavajoči oblaki, ki bo na sporedu naslednji mesec. Današnji prvi film retrospektive bo drama Odmev z gora, zgodba o naklonjenosti očeta do snahe, ki mora prenašati moževo nezvestobo. Ko moževa ljubica zanosi, namerava roditi otroka, medtem, ko se noseča žena odloči za splav. Toda zaradi tastove naklonjenosti in podpore vztraja v zakonu. D. F.