Že marca 1945 so začeli Nemci na južnem pobočju Ljubelja, od predora do Lajba, urejati strelske jarke, strojnične položaje, kamnite bunkerje in postavljati zapreke za motorna vozila. Pri vojaškem utrjevanju Ljubelja in Ljubeljske doline je sodelovala tudi gradbena firma »Universale«, ki je vodila gradnjo ljubeljskega predora. Za utrjevalna dela so uporabili kaznjence iz ljubeljskega (južnega) taborišča, kamor so 16. aprila zaradi napadov partizanskih enot na Koroškem, preselili še internirance iz severnega ljubeljskega taborišča. Na pobočjih Ljubelja so interniranci kopali strelske jarke in urejali bunkerje na travniku pod cerkvijo sv. Ane na Ljubelju in taboriščem. Ob cesti južno od taborišča so vkopavali ukrivljene traverze za oviranje motornih vozil. Enake ovire so postavljali tudi na strmem travniku pri Lajbu, na obeh straneh ceste. Nemci pa so se lotili utrjevanja tudi na vhodu v Ljubeljsko dolino v sami okolici Tržiča. Tudi za ta dela so uporabili internirance z Ljubelja, razen internirancev jugoslovanskih narodnosti. Del internirancev so zato začasno preselili v Tržič. V okolici Tržiča so pričeli kopati strelske jarke, ki so bili orientirani za obrambo ljubeljske ceste. V Tržiču so pred pošto postavljali protitankovske ovire, jeklene osti zabetonirane v cesto. Sekali so tudi les in z njim utrjevali mostove na ljubeljski cesti, ki so morali biti po nemških zahtevah do 2. aprila podprti za teže do 70 ton. Strelske jarke so kopali na Hofnarici in Kovt'rnci (klanca iz Tržiča proti Pristavi in Bistrici), nato pa še od Zgornje Preske navzdol do struge Tržiške Bistrice. Na strehi Dekliškega doma v Tržiču so uredili protiletalski položaj.