Ko bi bilo le enkrat v letu! Ah, zavzdihne Irena Vidic, kranjska zobozdravnica, ko bi sladkarije res prinašali samo Miklavž, Božiček in dedek Mraz, četudi brez prave mere, bi bilo to, če imamo v mislih zobe, naravnost odlično! Dosti hujše je to, pravi, da imajo nekateri otroci ves čas nekaj sladkega v ustih, sploh najhujše, če ližejo lizike in hrustajo bonbone in smokije, ki se lepijo v jamice kočnikov in tako povzročajo karies: »Seveda ne v enem tednu, za kaj takšnega je treba zobe namakati precej časa.« Pedontologinja, ki odpravlja luknjice v mlečnih in stalnih zobkih, ima o slaščicah, še zlasti lepljivih, nasploh precej slabše mnenje kot šentviška pediatrinja. Kar se nje tiče, bi jih lahko otrokom mirno prepovedali in se ji to ne bi zdel nikakršen teror, pa tudi o tem, da brez sladkarij človek sploh ne bi vedel, da so prazniki, ni povsem prepričana: »Če je praznovanje odvisno le od količine sladkorja, je pa res klavrno.«