Krščanstvo je prineslo korenite spremembe v duhovnem in političnem življenju Armenije. V Armeniji se je začelo širiti s Kristusom. Leta 301 n. št. je Armenija kot prvi narod na svetu prevzela krščanstvo za državno religijo. K temu so pripomogla prizadevanja kralja Tiridata III. in Gregorja Razsvetljenca. Leta 451, med bitko pri Avarajru, prvim v zgodovini omenjenim bojem za svobodo veroizpovedi, so se bili Armenci prisiljeni boriti za svojo versko pripadnost. Krščanstvo je izjemno dobrobitno vplivalo na razcvet nove armenske kulture. Leta 405 je Mezrop Maštoc ustvaril armensko pisavo in s tem postavil temelje za izobraževanje. Sledila je zlata doba armenske literature – plodovito obdobje, v katerem so nastala številna dela, izvirna in prevedena, ki so zaobjemala skorajda vse vidike znanosti, zgodovinopisja in kulture. Kljub izgubi samostojnosti leta 428 je ta korpus literature armenskemu narodu služil kot poglaviten vir moči za preživetje prihodnjih nesreč.