Medtem ko je v sedemdesetih letih, deloma zaradi poživljujočega vpliva feministične literarne vede, postalo viktorijansko obdobje prevladujoče polje literarnih študij v Združenih državah, pa ga je v preteklem desetletju pod vplivom francoske misli doletelo razvrednotenje; zdaj sta v pripovedništvu najbolj cenjena modernizem in postmodernizem. In vendar, kot George Levine tako prepričljivo prikaže v The Realistic Imagination, je viktorijanski pripovedni realizem vse prej kot le poenostavljeno mimetično podajanje 'izkušnje' ali samozadovoljno udomačenje nezavednega. Gre prej za visoko razvit niz literarnih konvencij reprezentacije, vključno z romantičnim, pošastnim, tragičnim in iracionalnim. Prav tako ni nič izvirno revolucionarnega ali prevratniškega v zvezi z avantgardo ali z avantgardnim literarnim slogom, pa naj se zdita na prvi pogled še tako težka ali transgresivna. Postmodernistična metafikcija, na primer, je sestavljena iz niza literarnih konvencij, ki se jih kot vse druge da tako zlahka prisvojiti in prilagoditi. Nobenega razloga ni, da bi imeli Gertrude Stein zaradi njenega sloga za kaj bolj pristno feministično pisateljico kot George Eliot ali Kate Chopin.