Bolnik z astmo je pogosto prestrašen, ko se prvič sreča z diagnozo. Poskušamo ga pomiriti. Povemo mu, da je glavna značilnost astme čezmerna odzivnost sapnic, na katero delujejo številni dejavniki. Če gre za alergijo, mu razložimo, na katere alergene je preobčutljiv in kako naj se jim izogiba. Najbollj pogost alergen je hišna pršica, ki se zadržuje v posteljnini, oblazinjenem pohištvu, preprogah in zavesah. Predvsem je treba odpraviti pršice v posteljnini in spalnici. Bolniku priporočamo odeje in blazine iz umetnih snovi, ki jih lahko pogosto pere. Tudi zračenje na soncu in mrazu preganja pršico. Posteljnino mora pogosto menjati, prah iz postelje pa očistiti s sesalnikom. Iz spalnice naj odstrani preproge in zavese. Kadar astmo povzroča dlaka, slina, urin domačih živali, je najpreprosteje, da jih bolnik odstrani. Kožno alergološko testiranje pogosto odkrije tudi pelode kot povzročitelje astme. Ti so med nami spomladi (leska, breza), v začetku poletja cvetijo trave, ki so glavne povzročiteljice senenega nahoda (lisičji rep, pasja trava, travniška latovka, pelodi žitaric). Poleti cvetijo tudi pleveli (navadni pelin, regrat, kislica, ambrozija). Bolniku pač svetujemo, naj med največjim razcvetom ne hodi v naravo, zlasti naj ne hodi, ko je sončno in vetrovno. Nasprotno pa je po dežju v ozračju le malo pelodov, zato je narava takrat bolj naklonjena alergičnim bolnikom. Bolniki naj spijo pri zaprtih oknih, ker se med peto in osmo uro iz rastlin strese največ pelodov. Pomembna je tudi onesnaženost zraka s cigaretnim dimom. Kajenje mater v nosečnosti in kajenje staršev v stanovanju pri otroku poveča tveganje za astmo.