Italijanska vlada pa mora poslušati hude očitke tudi iz opozicijskih vrst. Opozicija je komaj pričakala priložnost, da se je takoj na začetku spravila nad novega predsednika vlade Silvia Berlusconija. Nekdanji premier Massimo d'Alema je dejal, da so italijanske oblasti ravnale, kot bi bili v Čilu, s čimer je hotel namigniti, da ga je ravnanje italijanske policije spominjalo na ravnanje čilske vojske in policije takrat, ko je diktator Augusto Pinochet obračunaval z levičarsko opozicijo. Silvio Berlusconi je bil zaradi takšne ocene zelo užaljen in je nekdanjemu premieru zabrusil, naj ga nikar ne primerja s Pinochetom. Po njegovi oceni so bili za nasilje krivi protestniki, ki so v Genovo prišli prav z namenom, da bi izzvali nerede. Zanj je policija delala dobro in poskrbela za varno srečanje svetovnih voditeljev. Njegovi somišljeniki so med senatno razpravo o genovskih dogodkih poskušali omiliti opozicijske napade nanj s hvaljenjem njegovega genovskega nastopa. Opoziciji so tudi očitali, da je deloma kriva za vse, kar se je zgodilo, saj so se priprave na svetovni shod začele že takrat, ko je italijansko vlado vodila sedanja levosredinska opozicija. Na vseh vodstvenih položajih v varnostnih službah so še zdaj ljudje, ki jih je imenovala prejšnja vlada.