Prvi islandski nogometni naslov je bil podeljen leta 1912, ko so v "prvenstvu" nastopali trije klubi: KR Reykjavik, Fram Reykjavik in IB Vestmannaeyjar. Ti naj bi vsak z vsakim igrali po enkrat, a se je Vestmannaeyjar že po prvi odigrani tekmi umaknil, tako da sta se moštvi iz Reykjavika v eni tekmi pomerili za naslov, prvi islandski prvak pa je postal KR Reykjavik. Naslednjih šest naslovov je osvojil Fram, prvega in drugega celo ne da bi mu bilo treba odigrati eno samo srečanje, saj je bil edini prijavljeni klub za tekmovanje. Vse do leta 1926 so se v boju za prvaka merila le moštva iz Reykjavika, tega leta pa jim je konkurenco spet delal Vestmannaeyjar. Leta 1929 se je priključil še Akureyri, prav to leto pa so Islandci tudi poskusili z novostjo v sistemu tekmovanja, in sicer je moštvo po drugem porazu končalo z nastopanjem. Takšen sistem se ni prijel in že naslednje leto je bilo vse po starem, torej so se ekipe med seboj pomerile vsaka z vsako po enkrat. Tudi v naslednjih letih je bilo islandsko prvenstvo bolj ali manj podobno prvenstvu mesta Reykjavik, saj sta le Vestmannaeyjar in Akranes z občasnimi nastopi razbijala "monotonijo". Leta 1946, ko je imela liga prvič šest članov, se jima je pridružil še Akranes, in prav omenjeni klub je pet let pozneje z osvojenim naslovom prekinil 40-letno prevlado osvajanja prvih mest klubov iz Reykjavika. Svoj uspeh je ponovil dve leti pozneje, ko so bili klubi razdeljeni v dve skupini, zmagovalca obeh pa sta se pomerila za naslov. Ta sistem je bil v veljavi le to leto, že naslednje so se vrnili na enotno ligo, ki je zdaj vseskozi imela šest članov. Toda vse do leta 1959 so klubi med seboj odigrali le po eno tekmo, tako da je bilo prvenstvo končano že po petih krogih. Šele s tem letom so uveljavili ustaljen ligaški način igranja - vsak z vsakim doma in v gosteh - tako da lahko rečemo, da je bilo šele takrat odigrano prvo pravo islandsko prvenstvo in marsikatere statistike islandske prvake vodijo šele od tega leta dalje. Deset let po tem so ligo povečali še za enega člana, že naslednje leto (1970) pa še za enega. Osem klubov je nastopalo naslednjih šest let, leta 1976 je sledila nova širitev za eno moštvo, leta 1977 pa je v prvi ligi prvič igralo deset moštev, kolikor jih je še tudi danes. Največ naslovov (23) je do letos osvojil KR Reykjavik, z največ nastopi v prvi ligi (89) pa se lahko pohvali Fram. Izmed klubov, ki ne prihajajo iz Reykjavika, je tako po številu nastopov (55) kot po številu naslovov (18) daleč pred vsemi Akranes. Z enim naslovom (1989) pa se lahko pohvali tudi KA Akureyri, ki je tako postal najbolj severno ležeči državni prvak na svetu. Tudi v letošnjem prvenstvu je Akureyri najbolj severni prvoligaš, sicer pa so vsa ostala moštva z jugozahodnega dela Islandije. Kar polovica jih prihaja iz Reykjavika, blizu glavnega mesta so še trije klubi, najbolj južno pa je Vestmannaeyjar, ki prihaja z majhnega otočka Surtseyja.