Pridelovalci so nad tako pomočjo države, ki jim ponuja za liter vina lanskega letnika 60 tolarjev oziroma 23 tolarjev za kilogram letošnjega grozdja, z napovedanim interventnim izvozom pa jim dolgoročno zapira vse tuje trge, več kot ogorčeni. Zlatko Zadravec, direktor Vinarstva Jeruzalem Ormož, komentira, da je interventni odkup povsem običajen ukrep v vseh urejenih gospodarstvih, toda letošnje reševanje bo vplivalo na slovensko vinogradništvo tako katastrofalno kot trtna uš. Odgovorni za vnaprejšnje objavljanje cen bi morali zato odgovarjati tudi materialno. Na nekaterih območjih, na primer ljutomerskem, so vino oziroma grozdje prisiljeni oddati, ker ga domača zalita klet ne more več odkupiti niti kilograma, toda blagovne rezerve iz vse države po še neuradnih podatkih ministrstva za kmetijstvo ne bodo dobile pričakovanih 20, temveč le 10 milijonov litrov. Tudi če bo pričakovan prisilni izvoz slovenskih vin količinsko skromnejši, pa je škoda že tukaj. Slavko Žalar, direktor kleti v Ljutomeru, pojasnjuje, da bodo blagovnim rezervam prodali 400 ton grozdja od kmetov in tudi 600 do 700 tisoč litrov vina iz svoje kleti. Za izvoz vina v Veliko Britanijo po nemško marko za liter so se dogovarjali z družbo Bacardi, ki je zdaj lastnica blagovne znamke »lutomer risling«. Ko so predstavniki te družbe izvedeli za dogajanja na slovenskem vinskem trgu, so se iz pogovorov umaknili, kar pomeni, da čakajo na nižjo ceno. V kleti KZ Krško bodo sami od kmetov odkupili vse grozdje po povprečno 75 tolarjev za kilogram in spravili 1,5 milijona litrov vinskega pridelka. Ker je večina od tega zelo dobro prodajanega cvička, bela vina pa imajo večinoma le vrhunska, kmetje blagovnim rezervam ne ponujajo nič, pa tudi s težavami na južni meji se na srečo ne ukvarjajo. Vendar v njihov zadružni klub cvičkarjev ne morejo priti vsi kmetje, zlasti ne tisti, ki stalnim zadružnikom na trgu zbijajo ceno. Drugače pa je v kleti Vino Brežice, v kateri bodo vse grozdje od kmetov kupili sami, presežki pa so se tako kot v kmečkih nakopičili tudi v njihovi kleti. Karel Recer, direktor Vina Brežice, ugotavlja: »Vinska kriza nas je po nepotrebnem zalotila nepripravljene, ker ni nastala zadnje leto, temveč se je napovedovala že nekaj let. V Sloveniji nimamo pripravljenega dolgoročnega koncepta za preprečevanje takšnih kriz. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se zdaj trudi s kratkoročnim reševanjem, vendar z njimi ni nihče zadovoljen. Rešitve so tragične, ker si bomo s presežki vina in njihovo razprodajo zaprli izvoz prav zdaj, ko so se nam odpirala vrata zunaj EU. Če bo šlo to vino na Hrvaško, bo to katastrofa za obmejne vinarje, saj nam je letos prvič zaradi medsebojnega sporazuma sosedom uspelo prodati tudi nekaj vina. Takoj po objavi intervencijskega odkupa so hrvaški kupci reagirali in vzeli ceno kmetijskega ministrstva kot glavno izhodišče za določanje cen. Zdaj pričakujejo, da se bodo pocenila vsa slovenska vina, ne glede na to, da so bile cene v izvozu nižje od domačih. Če količin iz rezerv ne bomo znali prodati, bo to bumerang, s katerim si bomo dolgoročno zakoličili gospodarske odnose. Cene vina in prodaja so v letošnjem letu skoraj za tretjino nižje tudi na domačem trgu in ker na tem trgu zdaj ne veljajo nobena tržna razmerja, smo vinarji zdrsnili tako nizko, da cenovno konkuriramo pivovarjem,« meni Recer.