"Bilo je bolj napeto, toda dnevi pred izredno sejo so bili še bolj. Mnogo ljudi me je pozitivno presenetilo, nekateri tudi negativno, saj jim ni padlo na pamet, da bi vsaj interno storili zame, kar sem jaz velikokrat javno naredil za njih. To so dragocene lekcije. Sicer pa me je negativnost v slovenski politiki že dalj časa zelo obremenjevala. Ko sem se odločil, da ne bom šel na nobeno bolj izpostavljeno javno funkcijo, v ministrske službe, velike gospodarske sisteme, kjer bi me gledali kot politika, ki jim zagotavlja politične zveze in od katerega česa drugega niti ne pričakujejo, je prišla ponudba za zaposlitev v Ultri kot odrešitev. Tu se bom moral naučiti veliko novega in povsem na novo dokazati. Seveda je bilo vse to povezano z nelahkim vprašanjem, ali bom zmogel tak korenit premik, ali sem še dovolj prilagodljiv, da se spoprimem z nečim novim in neznanim, ali me ne bo skušnjava po vrnitvi na dobre, znane in utečene poti čez kakšno leto spravila nazaj, danes vem, da te nevarnosti ni. Prav nobenega domotožja po starih utečenih stezah ne bo. V tem smislu mi je to dogajanje celo dodatno pomagalo, ker me je utrdilo v prepričanju, da vrnitve ni in da je to dvojnost treba pokončno in dokončno končati. Odstopno izjavo sem napisal že pred časom: datirana je z 2. oktobrom, ko bo predvidoma dan volilnega molka. Da mi ne bi kdo rekel, da sem se kakor koli oziral na volilni izid. Letošnja jesen bo vsaj zame v tem smislu obrodila dolgo pričakovan sad."